'Za zdravstvo je v kriznih časih treba zagotoviti dodaten denar'

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Brigita Čokl je na srečanju Društva ekonomistov v zdravstvu opozorila na slabe gospodarske napovedi. Ko gre za zdravstveno blagajno, je po njenih besedah še posebej zaskrbljujoča napoved o zmanjševanju števila zaposlenih. Tako bo namreč manj prilivov iz naslova prispevkov. Kot je pojasnila, se javni izdatki kljub navideznemu dvigu izdatkov v odstotkih BDP, namenjenih zdravstvu, v zadnjih letih niso povečevali, v letu 2013 pa bo sredstev celo manj.

Splošni dogovor za zdravstvo za leto 2013 sicer med drugim predvideva znižanje cen zdravstvenih storitev za tri odstotke ter povečanje deleža zdravljenja v dnevnih bolnišnicah in ambulantah. Med ukrepi iz splošnega dogovora, ki jih podpira ministrstvo za zdravje, je tudi vezanje plačevanja zdravstvenih storitev na kazalnike kakovosti. "Dejstvo je, da bo na primarnem nivoju treba tudi nekaj storiti, kajti primarni program zdravstvenega varstva je v nekem smislu rahlo podcenjen," je še dodala Čoklova.

Asimetrija med pravicami in vplačanimi prispevki

Na ministrstvu za zdravje se strinjajo, "da je za področje zdravstva, posebno v kriznih razmerah, treba zagotoviti dodaten denar, da ne pride do zmanjšanja socialne države." Tako so stopili v stik z ministrstvom za finance glede možnosti razširitve prispevnih osnov tudi na oblike dela, iz katerih se do zdaj niso plačevali prispevki za zdravstveno varstvo.

"Ugotavljamo, da prihaja do velike asimetrije med pravicami in vplačanimi prispevki," je pojasnila Čoklova. Zato želijo prispevne osnove razširiti tudi na dohodke iz kapitala, ki predstavljajo pretežni del dohodkov rezidentov v naši državi. Taki zavarovanci namreč "ne plačujejo odgovarjajočega deleža dohodkov, od katerih pravzaprav živijo". "Ugotavljamo namreč, da glavnina prispevkov pravzaprav prihaja od zaposlenih, to se pravi od zaposlenih za nedoločen čas in za določen čas, medtem ko druge kategorije prebivalstva pravzaprav plačujejo nesorazmerno manjši delež in je njihov prispevek v zdravstveno blagajno manjši, pravice pa so pravzaprav enake," je povedala.

Vrhunec o težavah v kriznem času

Generalni direktor ljubljanskega kliničnega centra Simon Vrhunec je poudaril, da mora dober sistem razdeljevanja sredstev v zdravstvu in plačevanja izvajalcev destimulirati napotovanje bolnikov na dražje obravnave.

Med glavnimi težavami sedanjega kriznega časa je izpostavil sklepanje aneksov z negativnimi učinki za nazaj, dejstvo, da izvajalci zdravstvenih storitev nimajo nobene vloge ter da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ne daje izzivov za selektivnost pri varčevanju. Nekatere storitve so namreč precenjene, druge pa močno podcenjene, je ugotavljal. Prav tako je opozoril, da nacionalni razpisi vsebujejo "perverzne spodbude", saj spodbujajo izvajalce, da se usmerijo v tiste zdravstvene storitve, ki se bolj splačajo.

Fakin pozval k odkritemu pogovoru

Direktor ZZZS Samo Fakin pa je medtem opozoril na sistemske težave sedanjega sistema dogovarjanja, ki ga po njegovih besedah zaznamujejo dolgotrajnost in kompleksnost postopkov ter vrsta formalnih in neformalnih pritiskov s strani vseh partnerjev.
Sam zato predlaga, da sistem sicer ohranimo, vendar bi se morali ob tem vsi sodelujoči odkrito pogovarjati. Kot vodilo naj pri tem služijo osnovni cilji zdravstvenega sistema. Kot je dodal Fakin, se je treba zavedati, da neuravnotežen sistem vodi najmanj v nelagodje, s časom pa lahko tudi v kaos.

Predstavnica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Miriam Komac pa je kot glavno slabost sistema dogovarjanja navedla neobvladljivo maso predlogov. Opozorila je tudi, da deležniki nimajo pravnega varstva iz naslova kršitev oziroma neupoštevanja določil splošnega dogovora s strani ministrstva in ZZZS. Zato je po njenem mnenju treba na novo urediti vlogo in delitev pristojnosti tako države kot izvajalcev zdravstvenih storitev.