Novi minister za finance Uroš Čufer ocenjuje, da je dvig davka na dodatno vrednost (DDV) vse bolj verjeten ukrep. Zelo verjetno bo potreben tudi rebalans letošnjega proračuna. Ta naj bi vseboval tudi vrsto ukrepov za doseganje ciljev ekonomske politike. Zagotavlja, da ne bodo sledili načelu – varčevati moramo, pa naj stane, kolikor stane.
Med drugim naj bi tudi nekoliko zmanjšali maso plač javnega sektorja. Pogajalsko izhodišče je, da bi jih znižali za pet odstotkov, sam pa od ministra, ki pokriva tudi javno upravo, Gregorja Viranta pričakuje, da bo v pogajanjih s sindikati čim uspešnejši.
Slovenija ima po besedah Čuferja dve prednostni nalogi – zagon gospodarstva, ki vsebuje tudi sanacijo bank, ter prestrukturiranje podjetij. "Ta proces mora biti dobro premišljen, zato da ne bomo delali začetniških napak. Zaradi hitenja v luči trenutne histerije na finančnih trgih ne smemo delati stvari, za katere bi nam bilo pozneje žal," je povedal.
Javnih financ ne gre preveč omejiti
Trenutno položaj še ni tako kritičen, da bi morali ukrepati na vrat na nos. Poleg zagona gospodarstva je treba tudi konsolidirati javne finance, pri čemer je cilj, da se nadaljuje restriktivna politika. Vendar pa ne sme biti tako omejevalna, da bi dodatno dušila gospodarstvo, pojasnjuje minister.
Javni dolg se bo ob začrtanih ukrepih zagotovo še povečal, zato morajo biti ukrepi zastavljeni tako, da se bo v prihodnje tudi znižal. "Ne želimo končati v prezadolženi državi," nadaljuje Čufer.
Pri zagotavljanju sredstev za financiranje ukrepov in refinanciranje dolga večjih težav ne vidi. Če do poletja ne bodo zagotovili vsega denarja, ki bo potreben za izvajanje proračuna, bodo sredstva zagotovili jeseni.
Najprej pomoč gospodarstvu, šele nato privatizacija
Na ministrstvu že intenzivno pripravljajo program, ki temelji na natančno razdelanem in s številkami podkrepljenem naboru ukrepov. Pri zagonu gospodarstva je kritična komponenta čas, zato ne bodo najprej prodajali, da bi potem druga državna podjetja reševali. "Če bomo pri reševanju gospodarstva čakali, da prej privatiziramo, ne bomo imeli več ničesar za rešiti," poudarja.
Sam se zavzema za pravilo, da toliko sredstev, kot jih bo namenjenih zagonu gospodarstva, v drugem krogu nadomestijo s privatizacijo in tako znižajo javni dolg.
Financiranje pri tem ne bi smel biti problem. Veliko naj bi pomagal tudi bančni sistem, ko bo začel normalno delovati.
Po mnenju ministra je ključno reševanje perspektivnih podjetij z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, ne pa reševanje njihovih lastnikov. V drugem koraku bodo podjetja prestrukturirali, nato pa jih privatizirali.
Pri reševanju podjetij bodo morali sodelovati tako lastniki kot tudi banke in nazadnje tudi dobavitelji ter zaposleni. Državna pomoč bo enkratna in mora predstavljati rešitev na dolgi rok.
Minister trdi, da bo pri reševanju država bolj aktivna, kar zahteva tudi Banka Slovenije.
Ne verjame, da je mogoče trenutne težave rešiti le s sanacijo bank, temveč je treba sanirati tudi podjetja. Slabo banko pa lahko kot orodje uporabimo za obe nalogi.
Prednost, da dobro pozna banke
Čufer, ki prihaja iz NLB, pravi, da pozna banke in da je to njegova prednost. Slaba banka, ki je dobila podlago z zakonom, ki ga je sprejela prejšnja vlada, mora čim prej zaživeti. S tem se ukvarjajo izvršni in neizvršni direktorji banke.
Sam meni, da ni potrebe po hitrih spremembah zakona o slabi banki, na dolgi rok pa bi nekaj stvari popravili. Tako meni, da ni nujno, da je država stoodstotni lastnik slabe banke, prav tako pa se sprašuje o petletnem obdobju delovanja slabe banke, saj bi prav ta rok lahko silil v hitro in podcenjeno prodajo premoženja.
Sam pravi, da nima težav z nobenim izmed direktorjev slabe banke, ki jih je imenovala še prejšnja vlada. "Dokler imamo vsi iste cilje, v zasedbi ne vidim problema," je še povedal.
Banka Slovenije: Polnega prenosa dviga DDV ne gre pričakovati
V EU je DDV v času krize dvignilo 20 od 27 članic Unije. Med tistimi, ki davka niso dvignile, je tudi Slovenija. Zvišanju davka praviloma sledi dvig cen, saj podjetja prenesejo celotno ali vsaj delno rast davka v končne cene potrošnika. V Banki Slovenije menijo, da bo prenos v Sloveniji, če bo dvig tudi izveden, v trenutnih gospodarskih razmerah le delen.
Analitiki Banke Slovenije so ugotovili, da izkušnje Madžarske, Grčije in Velike Britanije ob dvigu DDV kažejo, da je običajno prenos v inflacijo med 60 in 100 odstotki. Prenos učinka je odvisen tudi od trenutka uvedbe, saj več podjetij januarja menja cene in tako ta ukrep lažje prenesejo v končne cene. Vendar pa v času, ko gospodinjstva trošijo vse manj, 100-odstoten prenos dviga DDV v končne cene za potrošnika ni verjeten, menijo v centralni banki.
Če bi se osnovna stopnja DDV z julijem dvignila za dve odstotni točki, bi se to po scenariju nizkega prenosa v cene predelane hrane preneslo v 45 odstotkih, v primeru visokega prenosa pa v 90 odstotkih. V cene energentov bi se preneslo v 80 oziroma 90 odstotkih, v cenah drugega blaga pa v 25 oziroma 50 odstotkih. V cene storitev bi se dvig DDV prenesel v 30 oz. 60 odstotkih.
Pri cenah energentov se pričakuje razmeroma visok prenos, saj gre za nizko cenovno elastičnost teh dobrin, cene pa so hkrati tudi regulirane.
Banka Slovenije za letos napoveduje 2,3-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 1,4-odstotno. Začetni učinek dviga DDV bi bil letos in prihodnje leto v inflaciji viden predvsem v prvem letu, so prepričani v Banki Slovenije. Po nizkem prenosu bi dvig DDV inflacijo povišal za 0,2 odstotne točke, pri visokem pa za 0,3 odstotne točke. Pri polnem prenosu bi se inflacija zvišala za 0,5 odstotne točke.
Trenutno povprečna osnovna stopnja DDV v EU znaša 21,2 odstotka, v času krize pa je zrasla za 1,7 odstotne točke. Najnižja stopnja DDV, ki jo določa Evropska komisija, znaša 15 odstotkov, trenutno pa jo uporablja le Luksemburg. Najvišja stopnja ni predpisana, vendar naj ne bi presegla 25 odstotkov. Prekoračila jo je le Madžarska, ki jo je lani zvišala na 27 odstotkov.
KOMENTARJI (1345)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.