Naslovnica

Za samostojno ustanovo plesne umetnosti

Ljubljana, 11. 12. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
STA/Reuters
Komentarji
0

Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je ob pomoči baletnih plesalcev, prav tako nekdanjih prvakov ljubljanskega Baleta, Janeza Mejača in Vojka Vidmarja v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja danes ponovno predstavil svojo zamisel o ustanovitvi stalne samostojne ustanove plesne umetnosti, ki bi imela sedež na njegovi domačiji v Novem mestu. Baletna domačija, na kateri je Mlakar do lani živel s soprogo balerino Pio, je bila razglašena za kulturni spomenik. Pino Mlakar kapitala za zagon takšne ustanove nima, je zapisal tudi v "memorandumu", maja naslovljenemu na novomeškega župana, "verjame pa v slovensko kulturno javnost in njeno pomoč".

Baletni plesalec, koreograf in pedagog Pino Mlakar, rojen leta 1907 v Novem mestu, poleg tega predlaga, da se na oder spet postavi dva baleta, ki sta ju koreografirala s soprogo Pio Mlakar. To sta celovečerni balet v štirih dejanjih Danina baletnega mojstra Filipa Taglioneja, ki sta jo zakonca Mlakar leta 1940 izkopala iz pozabe in obnovila za baletni ansambel državne bavarske opere v Muenchnu, osem let pozneje pa še za balet ljubljanske Opere, ter balet Vrag na vasi skladatelja Frana Lhotke, ki je bil postavljen na oder leta 1946. Morebitni dobiček bi šel za zaživetje Baletne domačije.

Vidmar in Mejač sta omenila pobudo, da bi Danino obnovili v ljubljanski Operi in baletu, Vraga na vasi pa v Cankarjevem domu. Direktorja obeh ustanov, Boruta Smrekarja in Mitjo Rotovnika, so s pobudo tudi seznanili, a konkretnih dogovorov še ni bilo. Smrekar, ki se je pogovora z baletniki danes osebno udeležil, je pobudo načeloma podprl, pristavil pa, da je operativno premalo izdelana. Pojasnil je še, da v operno-baletni hiši trenutno poteka menjava vodstva baleta, poleg tega pa za oblikovanje repertoarja obstajajo nujne procedure, ki jih je potrebno spoštovati. sam se bo zavzemal, da bodo stvaritve Mlakrjevih "nenehno navzoče". Pobudo podpira tudi novomeška občina in tamkajšnji muzej, je bilo slišati na pogovoru.

Muzejska svetovalka v Slovenskem gledališkem muzeju Francka Slivnik se je zavzela za to, da se za pobudo vzbudi interes pri širši javnosti in potencialnih financerjih, saj je zamisel o plesni ustanovi zazdaj v domeni novomeške občine, ni pa nacionalnega pomena. Zato so nekateri udeleženci pogovora razmišljali o možnosti, da bi (bodoča?) plesna ustanova v Novem mestu postala del nacionalnega kulturnega programa oziroma da bi pridobila tudi kakšna evropska sredstva, saj ime Mlakarjevih v tujini ni neznano.