Šušteršič: Bolje volitve kot pa slaba vlada

Potem ko je DeSUS potrdil vstop v vlado, so se v prostorih državnega zbora sestali predstavniki vseh štirih strank, ki naj bi sestavljale vlado, ki jo bo, če bo dobila zadostno podporo, vodila mandatarka Alenka Bratušek. Govorili so o zadnjih kadrovskih imenovanjih, več pa bo znanega jutri.

Čeprav se zdi, da je že vse določeno – Državljanska lista (DL) naj bi dobila tri ministrstva, pri čemer naj bi Virant vodil infrastrukturo, Senko Pličanič pravosodje, zdaj glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlič pa notranje zadeve z javno upravo, pa vsaj v Pozitivni Sloveniji še kar ni povsem dokončno, kdo bo zasedel pet ministrskih stolčkov. Še največja uganka je finančni minister, saj naj bi do zdaj vsi strokovno podkovani kandidati rekli ne.

DeSUS potrdil vstop v vlado

Svet stranke DeSUS je danes soglasno potrdil vstop v vlado Alenke Bratušek, že prej je to potrdil izvršni odbor. Prvak stranke Karl Erjavec je še pred sejo obeh organov povedal, da je koalicijsko pogodbo že parafiral.

Že na kongresu so se namreč pojavili pomisleki glede statusa ljubljanskega župana in predsednika PS, ki je podal bianco odstopno izjavo, Zorana Jankovića. Večinsko mnenje v DeSUS je, da je dovolj, če se umakne kot predsednik stranke, je pojasnil Erjavec, ki pričakuje, da bo Janković do izvolitve nove vlade na svojo bianco odstopno izjavo vpisal še datum. Bo pa mestna organizacija DeSUS Ljubljana vztrajala pri tem, da se mora župan umakniti s te funkcije, ker gre za vprašanje na lokalni ravni, je še pojasnil Erjavec.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je pojasnil, da na svetu stranke o odstopu Jankovića niso posebej odločali. Je pa potrdil, da je bilo na njegovo pobudo to vprašanje izpostavljeno tako na izvršnem odboru kot na svetu stranke. Posamezniki so tako v razpravi opozarjali, da morajo v stranki imeti "iste vatle" tako za Jankovića kot tudi za premierja, ki opravlja tekoče posle, Janeza Janšo.

Erjavec bo v novi vladi sodeloval kot minister za zunanje zadeve, Tomaž Gantar pa kot minister za zdravstvo. Erjavec pričakuje, da bo v vlado vstopila tudi stranka DL, DeSUS pa bo v vladi sodeloval, tudi če bo ta manjšinska.

O vstopu v koalicijo je že v soboto odločila konferenca SD, glede koalicijske pogodbe pa naj bi se v sredo odločalo še predsedstvo SD. Tudi organi PS naj bi zasedali sredi tedna.

Najbolj nepredvidljiva je odločitev DL, ki bo o vstopu v vlado na seji sveta odločal v sredo. Prvak DL Gregor Virant je namreč minuli teden spomnil, da stranka ni obljubila vstopa v koalicijo. Virant je Bratuškovi poslal tudi pismo z zahtevami stranke za sodelovanje, njen odgovor pa pričakuje danes.

Bratuškova naj bi tako po nekaterih informacijah pripravljala "plan B". Kot kaže, bi tudi v primeru, da DL v vlado ne bo šel, poskušala sestaviti manjšinsko vlado.

V primeru manjšinske vlade bi bile po Erjavčevih ocenah predčasne volitve najpozneje do konca leta, verjetno jeseni. Prvak DeSUS sicer predvideva, da se bo DL odločil za vstop v koalicijo oziroma bi bila drugačna odločitev zanj presenečenje. "Je pa to res v njihovih rokah," je dodal.

Braniselj bo glasoval za vstop v vlado

Še pred jutrišnjim uradnim odločanjem pa iz DL prihajajo nekatere informacije o podpori vstopu v novo vlado. Poslanska skupina DL bo na sredinem svetu pri odločanju o vstopu v novo vlado glasovala enotno, meni vodja poslanske skupine Rihard Braniselj. Kot je pojasnil, sam po pretehtanju vseh argumentov ta trenutek ne najde argumenta proti vstopu v novo vlado. Sicer pa si želi čim bolj soglasne odločitve, "kakršna koli že bo".

Braniselj po sestanku poslanske skupine ni želel komentirati ponedeljkovega neformalnega sestanka predsednika DL Gregorja Viranta z mandatarko Alenko Bratušek, prav tako ni želel povedati, ali so že prejeli odgovor Bratuškove na Virantovo pismo z zahtevami stranke za sodelovanje. Odgovor Bratuškove sicer Virant pričakuje danes, a je Braniselj pojasnil, da na sestanku poslanci o tem niso razpravljali.

Po besedah Branislja bo v sredo na svetu stranke najprej predstavitev dosežkov pogajalskih skupin in osnutka koalicijske pogodbe, nato pa bo sledila razprava in glasovanje. Meni, da bo poslanska skupina glasovala enotno, sam pa bo glasoval za vstop v vlado. Na vprašanje, ali za takšno odločitvijo stoji tudi Virant, pa je odgovoril z besedami: "Mislim, da vam bo o tem sam kaj več povedal, jaz sem pa verjetno že preveč povedal."

Šušteršič: Bolje volitve kot pa slaba vlada

Podpredsednik stranke Janez Šušteršič medtem še vedno meni, da je premalo razumevanja za pomembne projekte z njegovega področja, torej za slabo banko, državni holding in privatizacijo. Po njegovem prepričanju tako ni pametno, da gre DL v vlado, ker da ni dovolj zagotovil, da bo vlada dobro delala. "Boljše, da imamo volitve kot pa slabo vlado, s katero ljudje ne bodo zadovoljni," je povedal. Tudi na seji sveta stranke, ki bo v sredo, bo pojasnil, zakaj tako misli, čeprav hkrati dodaja, da ne napoveduje, kako bo glasoval.

Po njegovih besedah je zelo pomembno, kako bo razprava na seji sveta potekala in kakšni bodo argumenti za odločitve. Od tega bo odvisna tudi njegova nadaljnja vloga v stranki, je povedal podpredsednik DL. Na vprašanje, ali bo torej zapustil DL, če se bo svet stranke odločil za vstop v vlado, pa ni želel podati komentarja.

Židan: Slovenija bo dobila eno najboljših vlad doslej

Precej optimističen glede nove vlade pa je poslanec SD Dejan Židan, ki je po neuradnih informacijah tudi kandidat za kmetijskega ministra. Prepričan je, da bo Slovenija dobila "eno najboljših vlad" doslej.

Uradno imena novih ministrov še vedno ostajajo skrivnost. Ugibanja pa so številna. Poslanko SD Ljubico Jelušič se omenja kot možno kandidatko za obrambni resor. Jelušičeva je na vprašanje o morebitni kandidaturi odgovorila, da vlado sestavlja mandatarka, sama pa s tem nima nič.

Da naj predsednika SD Igorja Lukšiča, ki se ga je sprva omenjalo kot možnega kandidata za šolskega ministra, ne bi bilo na seznamu ministrskih kandidatov, je po mnenju Jelušičeve njegova osebna odločitev. Kot ocenjuje, je pravilna, saj mora nekdo skrbeti za stranko. Prav se ji namreč zdi, da ima stranka "človeka, ki bo kontaktiral tudi s terenom", glede na to, da gre za eno zelo razvejanih strank in je treba biti pripravljen na volitve, kadar koli že bodo.

Po poslovniku DZ in zakonu o vladi mora mandatar za sestavo vlade listo ministrov v DZ vložiti najpozneje v 15 dneh po izvolitvi, kar v primeru Bratuškove pomeni najpozneje do četrtka. Če tega ne bo storila, ji lahko DZ po zakonu o vladi določi rok, do katerega mora to narediti. Če tudi do tako določenega roka liste ministrov ne bo vložila v DZ, bo slednji ugotovil, da ji je prenehala funkcija, v nasprotnem primeru pa bodo stekli postopki za imenovanje ministrov in ministric.

V javnosti so se sicer pojavila ugibanja o tem, ali mora lista vsebovati imena vseh ministrov ali je dovolj, da vsebuje imena najmanj dveh tretjin ministrov. Nekateri pravniki menijo, da je v duhu zakona o vladi in poslovnika DZ, da morajo biti na listi vsi ministri, drugi pa opozarjajo na določbe poslovnika DZ, ki urejajo samo imenovanje ministrov.

Poslovnik namreč določa, da mora lista kandidatov vsebovati osebne podatke kandidata in njegovo pisno privolitev, vsaka kandidatura pa mora biti tudi obrazložena. Če omenjena pogoja nista izpolnjena, predsednik DZ pozove premierja, naj to pomanjkljivost odpravi. Če slednji tega ne stori do seje državnega zbora, na kateri se imenujejo ministri, pa poslovnik določa, da se glasuje samo o imenovanju tistih ministrov, katerih kandidature so popolne, pri tem pa mora biti takšnih ministrov vsaj dve tretjini.

Ko je ministrska lista vložena, se vsak kandidat najprej v treh, najpozneje pa v sedmih dneh po vložitvi predloga predstavi pristojnemu delovnemu telesu DZ in odgovarja na vprašanja njegovih članov.