Pozornost ameriške javnosti, predvsem tistega dela, ki opozarja na še vedno zapostavljene temnopolte, je usmerjena v zvezno državo Južna Karolina. Odvetniki družine pred 70 leti usmrčenega najstnika namreč zahtevajo obnovitev primera. Prepričani so, da so na električni stol posadili nedolžnega, in to otroka.
Tragična zgodba, ki se je končala s tremi mladimi žrtvami, se je začela 23. marca 1944. 11-letna Betty June Binnicker in sedemletna Mary Emma Thames sta se s kolesi odpravili od doma nabirat rože. Vrnili se nista nikoli. Naslednje jutro so našli njuni trupli. Ležali sta v jarku ob železniški progi, obe sta imeli razbito glavo.
Primer je pretresel mestece Alcolu, od koder sta prihajali, in javnost je zahtevala krivca. Našli so ga v komaj 14-letnem temnopoltem najstniku Georgeu Stinneyju Jr. S sestro sta bila zadnja, za katera se je vedelo, da sta punčki videla živi. Oba para otrok sta se srečala ob tirih, deklici sta Georgea in njegovo sestrico vprašali, kje naj nabereta rože, nato so se ločili. Srečanje je bilo za 14-letnika usodno. Kmalu potem, ko je zgodbo nekomu zaupal, so ga namreč aretirali. Njegovo družino so izgnali iz mesta.
Le mesec dni po umorih so mu že sodili in ga v zgolj en dan trajajočem procesu spoznali za krivega. Porota, sestavljena iz desetih belopoltih moških, je za to potrebovala vsega deset minut. Junija istega leta so ga posadili na električni stol in usmrtili. Takratni guverner Južne Karoline Olin D. Johnston o pomilostitvi ni želel niti slišati. George Stinney Jr. je najmlajša usmrčena oseba v ZDA v zadnjih sto letih.
Njegova družina želi po dolgih desetletjih dokazati, da ni bil kriv. Odvetniki so zahtevo za ponovitev sojenja dali že oktobra, a je bila zaradi pomanjkljivih dokazov na majavih nogah. Zdaj kaže bolje, saj se je oglasilo več prič.
Med njimi je tudi moški, ki je delil jetniško celico z na smrt obsojenim najstnikom. Ta naj bi mu zaupal, da so njegovo priznanje izsilili. In prav to je bil pravzaprav edini dokaz proti njemu. Oglasil se je tudi moški iz skupine, ki je našla trupli. Njegovo pričevanje naj bi vrglo senco dvoma na prvotno zgodbo. Tako zdaj dvomijo tako o tem, kje natančno je bil zločin izvršen, kot o tem, ali bi ga fant, ki je tehtal komaj 43 kilogramov, sploh lahko izvršil. Prvič bodo besedo dali tudi njegovi sestri. Ta trdi, da sta bila ves dan skupaj in da deklic zagotovo ni umoril.
Na prvem sojenju ni obramba povabila niti ene priče.
V torek bo znano, ali bodo primer znova odprli ali ne. Tožilstvo bo vztrajalo, da ni dovolj dokazov za to, obramba, da so. Zagotovo bo imela težko delo. Nobeden od prisotnih na prvem sojenju ni več živ, dokazi so se izgubili, sodnih zapiskov ni več, vprašanje pa je tudi, ali zakoni sploh dovoljujejo ponovno sojenje po toliko desetletjih.
