sedem tednov na vrhu v Nici končala medvladno konferenco o institucionalnih reformah, s katerimi se pripravlja na širitev.
Članice so zavzele konstruktiven pristop ter izkazale močno voljo, da na vrhu v Nici sklenejo dogovor o novi pogodbi o EU, je ob sklepu zasedanja zatrdil predsedujoči uniji, francoski predsednik Jacques Chirac. S tem bi unija izpolnila lani decembra na vrhu v Helsinkih zastavljeni časovni rok za izvedbo medvladne konference in odprla pot za izpolnitev politične zaveze, da bo na sprejem novih članic pripravljena do začetka leta 2003, saj bi ji po decembru ostalo dve leti časa za ratifikacijo nove pogodbe.
Kot sicer opozarjajo diplomati, optimizem glede možnosti za uspešen vrh v Nici največ temelji na potrjeni zavezanosti članic, da izpolnijo "svoj del dogovora s kandidatkami" in se pravočasno pripravijo na širitev, saj je Biarritz prinesel le nekaj dejanskega vsebinskega napredka in še to pri lažjih vprašanjih, medtem ko stališča članic do najobčutljivejših tem medvladne konference ostajajo nespremenjeno različna. Da je do uspeha treba prehoditi še precej zahteven kos poti, je potrdil tudi sicer optimistični Jacques Chirac.
O napredku na pogajanjih, ki so pred Biarritzem popolnoma zastala, je francosko predsedstvo poročalo pri vprašanju širjenja seznama področji, na katerih bodo v prihodnje odločitve sprejemane s kvalificirano večino glasov in ne več s soglasjem. Da je treba možnost nacionalnih vetov v uniji, ki bo štela skoraj dvakrat toliko članic kot danes, omejiti, se po zatrjevanju Pariza strinjajo prav vse članice. Tako je precejšen del "seznama področij" dogovorjen, usklajevanja pa bodo še naprej tekla na občutljivih področjih, kot so na primer davki in socialna politika.
V pripravah na Nico so voditelji v Biarritzu brez pripomb načelno odobrili tudi osnutek Evropske listine o temeljnih pravicah, ki opredeljuje civilne, politične, ekonomske in socialne pravice unijinih državljanov. Formalno ga bo vrh potrdil decembra, dogovarjanje o pravnem statusu listine pa je preloženo na prvo polovico prihodnjega leta, ko bo uniji predsedovala Švedska. Biarritz je namreč znova pokazal na izredno deljena mnenja članic do vprašanja, ali naj bo listina pravno zavezujoča ali naj ima zgolj status politične deklaracije.
Tako kot na skoraj vseh vrhunskih zasedanjih EU v minulih letih je bila tudi tokrat tema pogovorov ZRJ, vendar, za razliko od prejšnjih vrhov, v pozitivni luči.
Na prvo uradno pot v tujino je v Biarritz pripotoval novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, in sicer teden dni po ukinitvi sankcij proti ZRJ in dan po načelni odobritvi 200 milijonov evrov nujne pomoči tej državi s strani petnajsterice. Predsedujoči uniji Chirac je Koštunico "kot predstavnika demokracije v ZRJ" pozdravil "z navdušenjem" in zatrdil, da bo unija storila vse, kar je v njeni moči, da se ZRJ vrne "domov, v Evropo".
Druga velika zunanjepolitična tema je bila v Biarritzu bližnjevzhodna kriza. EU je potrdila pripravljenost, da v reševanju krize odigra pomembno vlogo in je tako z vsemi razpoložljivimi sredstvi stranem na voljo, da pomaga.
Sicer pa je na območje po sklepu vrhunskega zasedanja znova odpotoval unijin zunanjepolitični predstavnik Javier Solana. V času vrhunskega zasedanja v bližini Biarritza, mesta v francoski Baskiji, so v bližini mesta skoraj ves čas potekale demonstracije različnih baskovskih organizacij, ki zahtevajo izpustitev baskovskih zapornikov ali se zavzemajo za neodvisnost Baskije. V petek je prišlo tudi do kratkega izbruha nasilja, ki se je končalo s številnimi aretacijami. Sicer pa so politične baskovske organizacije vzporedno v vrhunskim zasedanjem EU v bližini Biarritza priredile svoje "proti-vrhunsko zasedanje".
