Komentatorji pišejo, da naj bi ta izjava dajala katoliški cerkvi primat nad ostalimi krščanskimi cerkvami, da gre za izbruh absolutizma v Vatikanu, ki onemogoča dialog z drugimi verami.
Gre za vprašanje verskih svoboščin in zanimivo je, da so te zajete tudi v globalnem poročilu, ki ga je v New Yorku predstavila ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. Poročilo, ki ga vsako leto pripravi State Department, pa na dveh straneh obravnava tudi Slovenijo.
V poročilu State Department med drugim kritično ugotavlja, da je slovenski parlament leta 1991 sicer sprejel denacionalizacijsko zakonodajo, vendar je glavni razlog za počasnost postopkov prav nasprotovanje vračanju velikih gozdnih površin in druge lastnine katoliški cerkvi. Zgodovinski dogodki pomembno vplivajo tudi na družbeno dojemanje katoliške cerkve v Sloveniji, je še zapisano v poročilu. Največ nasprotij med katoliki in drugimi državljani izvira iz pokolov domnevnih nacističnih sodelavcev po drugi svetovni vojni.
State Department na splošno ugotavlja, da do najbolj očitnih kršitev verske svobode najpogosteje prihaja v bivših komunističnih ter muslimanskih državah.
Sicer pa je ocena Slovenije v glavnem pozitivna. Slovenska vlada na splošno spoštuje in ščiti svododo veroizpovedi, ki jo zagotavlja ustava. V državi je registriranih 35 verskih skupnosti, ki imajo enako pravico do registracije in vračila davka na dodano vrednost. Za registracijo je zadolžen Vladni urad za verske skupnosti.
Čeprav podatka o številu tistih, ki se redno udeležujejo verskih obredov ni, je v poročilu zapisano, da se v Sloveniji okoli 71 odstotkov ljudi opredeljuje za rimokatolike, 2.5 odstotka za pripadnike srbske pravoslavne cerkve in 1.5 odstotka za muslimane. Manj kot odstotek prebivalcev pa je protestantov.
