Koroški Slovenci so omenjeno razsodbo avstrijskega ustavnega sodišča označili za zgodovinski uspeh, saj se že od leta 1976 dalje, ko je bil sprejet zakon o narodnostnih skupinah, borijo proti temu zakonu, ki po njihovem mnenju ni v skladu s 7. členom ASDP. Omenjeni zakon je tako po 25 letih takorekoč padel. Vouk je ob tem menil, da se je z odločbo ustavnega sodišča podrl celoten protimanjšinski sistem iz 70. let.
Vouk je povedal, da občina Dobrla vas doslej ni bila uradno priznana kot dvojezična občina, kar pomeni, da občani niso imeli možnosti uporabe slovenščine kot uradnega jezika, zaradi česar se je pritožil na ustavno sodišče, ki je odločilo, da je omenjeno občino treba priznati kot dvojezično, pri čemer sodišče pravi, da odstotek slovenskega prebivalstva, ki v Dobrli vasi znaša 10,4 odstotka, na vsak način zadostuje za kvalifikacijo neke občine kot dvojezične.
Takšno tolmačenje ima po Voukovih besedah širše posledice za celotno dvojezično ozemlje, saj je bila doslej za uradni jezik v veljavi 20-odstotna klavzula, 25-odstotna klavzula pa je bila v veljavi za dvojezično topografijo, ki pa je z odločbo ustavnega sodišča padla. To po mnenju Vouka pomeni, da bo morala Avstrija veljavno območje za slovenščino kot uradni jezik bistveno razširiti. Vouk je ob tem izrazil upanje, da bo vlada na Dunaju to storila prostovoljno, sicer bodo sledile tovrstne pritožbe tudi z ostalih občin, saj koroški Slovenci sedaj vedo, da jim bo ustavno sodišče dalo prav in ne bo odstopilo od svojega mnenja.
Posredno razsodba ustavnega sodišča tudi pomeni, da so protiustavna tudi določila dvojezične topografije, ker niso v skladu s 7. členom ASDP, tako da bo potrebno postaviti tudi bistveno več dvojezičnih napisov.
Tretja točka 7. člena ADSP med drugim določa, da je v upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim in mešanim prebivalstvom slovenski in hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu.
