
Po oktobrskem merjenju Centra za raziskovanje javnega mnenja bi Drnovšku in Brezigarjevi sledili: France Bučar z nekaj več kot sedmimi, malo manj kot sedem odstotkov bi dobil France Arhar, Zmago Jelinčič Plemeniti bi zbral štiri, Anton Bebler pa dva, Lev Kreft manj kot dva, Gorazd Drevenšek in Jure Cekuta pa bi zbrala manj kot odstotek glasov. Niko Toš s Fakultete za družbene vede v Ljubljani vztraja pri oceni, da bi se volitve lahko končale že v prvem krogu. Glede na spremembe, ki so jih na centru opazili med drugo in tretjo meritvijo mnenja volilcev, in na potek zgoščanja glasov pri dveh kandidatih, obstaja možnost, da bo predsedniški stolček zaseden že po prvem krogu volitev.
V primeru drugega kroga bi Drnovšek po že omenjeni raziskavi tako imenovanega Toševega inštituta dobil skoraj 54 odstotkov, Barbara Brezigar pa 34 odstotkov glasov.
Po raziskavi, ki jo za POP TV opravlja Gral Iteo bi Drnovška v prvem krogu podprlo skoraj 35 odstotkov volicev, Brezigarjevo pa 20 odstotkov. France Arhar bi dobil šest, Zmago Jelinčič Plemeniti pa pet odstotkov glasov.

Direktor tržnoraziskovalne hiše Gral Iteo Rudi Tavčar je v oddaji 24ur pojasnil, da se izidi volitev zelo verjetni ne bodo veliko razlikovali od sedaj znanih rezultatov raziskav javnega mnenja. Glede špekulacij o izvolitvi predsednika že v prvem krogu, je dejel, da "bomo odgovor na to vprašanje izvedeli šele na dan volitev. Kaže pa, da drugi krog bo, vendar vsekakor s tesnim izidom." Tavčar je dejal, da bodo na neopredeljene volilce, katerih naj bi bilo še okoli 20 odstotkov, vplivala predvsem zadnja soočenja kandidatov. "Vendar ti glasovi lahko rezultate volitev spremenijo le minimalno," je dodal.
Glede presenečenj v volilni kampanji je Tavčar izpostavil uspeh Brezigarjeve. Kot je poudaril, je "Drnovšek v politiki prisoten že skoraj desetletja. Brezigarjeva pa je resnično presenečenje, saj je na sceni zelo kratko." Poleti je bil resen tekmec Drnovšku le Arhar, ki pa je po zapletih z zavarovalnico Vzajemna praktično izginil. Brezigarjeva, ki je bila takrat še povsem neresna kandidatka, pa se je povzpela na 20 odstotkov glasov podpore, je še dejal Tavčar in dodal, da "rezultati raziskav kažejo, da bo volilna udeležba vsaj tričetrtinska."
Rezultati anket dnevnikov in tednikov
Velika Delova terenska anketa je pokazala, da bi Drnovšek dobil skoraj 50 odstotkov glasov in tako postal predsednik že po prvem krogu volitev. Brezigarjeva ima po tej anketi zbrala 23,5 odstotkov glasov. Jelinčič je na tretjem mestu z 9,5 odstotka, sledi ji Arhar s sedmimi odstotki glasov.

Volilna napoved predsedniških volitve po Dnevnikovi meritvi je naslednja: Drnovšek 47, Brezigarjeva 26, Jelinčič osem odstotkov in Arhar 7 odstotkov glasov. Drnovšek je po oceni Dnevnika na meji med prvim in drugim krogom, v katerem bi dobil polovico, Brezigarjeva pa tretjino glasov.
Rezultati ankete dnevnika Večer pa se nekoliko razlikujejo. Kažejo namreč, da bi Drnovšek dobil skoraj 39, Brezigarjeva pa nekaj manj kot 19 odstotkov. Sledi Jelinčič s skoraj šestimi odstotki in Arhar z nekaj manj kot petimi odstotki glasov.
Javnomnenjska anketa tednika Mag daje Drnovšku v prvem krogu skoraj 49 odstotkov glasov, Brezigarjevi pa nekaj več kot 23 odstotkov. Sledita jima Bučar in Arhar s skoraj enakim rezultatom okoli osem odstotkov. Na hipotetično vprašanje, ali bi sedanjega predsednika Kučana volili še v tretjem mandatu, je "da" odgovorilo skoraj 60 odstotkov vprašanih.