Grško zunanje ministrstvo je danes že obsodilo omenjeni napad na urad makedonskega predsednika saj incident še priliva olja na ogenj nasilja, ki pustoši po Makedoniji. Grčija je še pripravila predlog za pospešitev dialoga med političnimi strankami, ki sodelujejo v makedonski vladni koaliciji. Grški predlog ni v nasprotju s predlogom visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solane, je še sporočil predstavnik grškega zunanjega ministrstva in nadaljeval, da v predlogu Atene strankam makedonske koalicije predlagajo večdnevna pogajanja, na katerih bi sodelovali tudi mednarodni predstavniki.
Britanski pripadniki sil KFOR pa so danes blizu vasi Restelica na Kosovu ob meji z Makedonijo namestili dve zakamuflirani vojaški oklepni vozili. Gre za posebno operacijo mirovnih sil, s katero poskušajo omejiti pretok orožja in okrepitev za oborožene Albance v Makedoniji. Poveljnik britanskih sil Paddy Allison je sicer menil, da mirovne sile ne morejo popolnoma preprečiti, da bi pripadniki albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV) ne prečkali meje s Kosovom.
Predstavnik ONV Musa Xhaferi pa je na novinarski konferenci v Bruslju izjavil, da bodo pripadniki ONV nadaljevali boj, tudi če bo makedonski parlament sprejel predlog premiera Ljubča Georgievskega za uvedbo vojnega stanja. Xhaferi ni želel navesti, koliko pripadnikov šteje ONV, povedal pa je, da jih financira lokalno prebivalstvo, do orožja pa naj bi bilo lahko priti. Hkrati je zanikal, da bi oboroženi Albanci nameravali vzpostaviti svojo državo na ozemlju Makedonije in dodal, da so pripravljeni sodelovati pri vsebinskih pogovorih s pomočjo mednarodnih posrednikov, na katerih bi našli mirno rešitev spora, ki bi Albancem v Makedoniji zagotovila politične in socialne pravice ter amnestijo za upornike.
Xhaferi je hkrati zatrdil, da vojno stanje de facto že velja, podvomil pa je, da ga bo parlament uspel uvesti. Za uvedbo je potrebna dvotretjinska večina poslancev. To pomeni vsaj 81 od 120 parlamentarcev. Po tem bi lahko razglasili tudi splošno mobilizacijo, predsednik Trajkovski bi lahko povsem samostojno oblikoval vlado, meje bi lahko zaprli, po vsej državi bi lahko uvedli policijsko uro in prepovedali demostracije. Po mnenju opazovalcev je možnosti za tako odločitev parlamenta bore malo, saj se mnoge stranke s tem ne strinjajo in bi se skupaj z albanskimi strankami odločile proti uvedbi vojnega stanja.
Tiskovni predstavnik vlade Antonio Milošoski je danes znova ponovil, da premier Georgievski vztraja pri razglasitvi vojnih razmer in pri splošni mobilizaciji. Skopje je kljub zaostritvi razmer proti razglasitvi vojnega stanje že pozvala EU, danes pa še zveza NATO in Svet Evrope. Po mnenju obrambnih ministrov Nata, ki so se srečali v Bruslju, kjer so bile napete razmere v Makedoniji poleg ameriškega projekta protiraketnega ščita osrednja tema, naj takšna poteza vlade v Skopju ne bi bila konstruktivna. Generalni sekretar zavezništva George Robertson je po zasedanju obrambnih ministrov devetnajsterice Skopju zagotovil močno podporo, a znova pozval, naj v odzivu na napade skrajnežev z vojaškimi sredstvi ne bo prekomeren. "Izključno vojaške rešitve preprosto ni," je menil Robertson, ki je tamkajšnji vladi predlagal, naj vzporedno z nujnimi in ne prekomernimi vojaškimi posegi krepi politični dialog z legitimnimi predstavniki albanske skupnosti. Zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana je makedonske oblasti podobno pozval že sinoči.
Več tisoč prebivalcev Bitole se je udeležilo pogreba treh makedonskih vojakov, ki so jih albanski skrajneži včeraj ubili blizu Tetova. V mestu so vnovič uvedli policijsko uro, ki velja od 21. do 5. ure. Na območju Tetova pa so se tudi danes nadaljevali spopadi. Makedonska vojska je severno od vasi Šipkovica blizu Tetova odkrila skupino oboroženih Albancev in jih napadla.
