'Ni več niti volje niti poštenega razuma, da bi iskali mandatarja'

Ob polnoči se je iztekel 14-dnevni rok, v katerem so imeli poslanci možnost predlagati kandidate za mandatarja. Edini, ki je v tem času javno predstavil svoj predlog, je bil Ivan Vogrin, ki pa potrebnih podpisov poslancev ni uspel zbrati.

Za Vogrinovega kandidata podpis dal le Ambrožič

Vogrin, ki je za mandatarja predlagal ekonomista Dušana Radonjiča, je uro pred iztekom roka novinarje seznanil, da mu je podpis za vložitev kandidature namenil le nepovezani poslanec Borut Ambrožič.

Vogrin je ves čas sicer trdil, da ima zagotovljenih dovolj podpisov. Svojo obljubo, da bodo kandidaturo Radonjiča podprli, so po njegovih zadnjih navedbah snedli nepovezana poslanca Ivan Simčič in Matjaž Zanoškar, poslanci PS Jože Velikonja, Tina Komel, Lejla Hercegovac, Stanko Stepišnik, Branko Ficko in Saša Kos ter Alojzij Potočnik, član poslanske skupine nepovezanih poslancev. Vogrin bi sam tako prispeval še 11. glas. Predlog za novega mandatarja so lahko do polnoči sicer predlagale poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

''Vedno nasmejan in mož jasnih misli''

Vogrin se je o poslancih, ki so mu obljubljali podpise, razpisal tudi v izjavi za javnost, ki jo je objavil na Publishwallu.

Ivan Simčič je bil eden izmed tistih, ki je Vogrinu obljubljal podpis podpore za njegovega kandidata za mandatarja. ''Ves čas je zatrjeval, da bo podpis prispeval, ko pa bi ga dejansko moral, se je izgovoril, da sploh ni v Ljubljani (pa saj bi Ljubljana prišla do njega!),'' je o njem na Publishwallu zapisal Vogrin.

''Spraševal me je in nagovarjal, naj prevzamem pobudo. Potem pa se izgovarjal, da mora še nekoga vprašati oziroma, da bo prispeval podpis, če ga bodo tudi drugi. Ali razmišlja s tujo glavo?'' se je vprašal o Matjažu Zanoškarju.

Nadaljeval je, da je Alojzij Potočnik ''najbolj zaslužen, da sem postopek nadaljeval. Poklical me je v ponedeljek, 26. 5. 2014 ob cca. 21 uri in 34 minut  in mi ves navdušen zagotovil, da bo podpisal predlog za mandatarja. Imam pričo, z mano je bil gospod Jožef Jarh, ki sem mu spodbudno novico tudi povedal. Gospod Potočnik  uživa v parlamentu zagotovo  sloves  resnega in strokovnega človeka. Tudi sam sem tega mnenja. Bil sem prepričan, da je zadevo dobro premislil in se pogovoril tudi z drugimi razmišljajočimi poslanci ter da to pomeni, da je v parlamentu začel pihati veter zdravega razuma. Dana beseda podpore, brez, da sem zanjo izrecno prosil, mi je dajala zagotovilo, da zadeva mora uspeti. Bil sem prepričan, da me bo podprlo tudi del nepovezanih povezanih poslancev! Kaj se je potem zgodilo, da si je premislil, najbrž ne bom nikoli izvedel. Alojz, zakaj?''

Vogrin je na Publishwallu pojasnil, da sta bila s Tino Komel prejšnji teden na njeno pobudo pri Zoranu Jankoviću. V njegovi pisarni je bila tudi dvakrat na pogovoru, nazadnje v torek, 27. maja 2014, po predstavitvi dr. Dušana Radonjiča. ''Zagotovila je podporo. Z njo je bila gospa Lejla Hercegovac,'' je zapisal Vogrin in nadaljeval, da mu je v torek slednja ''po predstavitvi kandidata za mandatarja v moji pisarni krepko stisnila roko, me objela in  izrazila prepričanje, da bo zadeva uspešna. Kakšen sklep bi napravili po takšnem dogodku vi?''

Stanko Stepišnik je Vogrina, kot trdi, ''ves čas spodbujal za proaktivno delovanje. V zadnjih dneh sva se sestala ali govorila praktično vsak dan. Delil je z mano prepričanje, da je to med slabimi možnostmi vendarle najboljša. Je vpliven član poslanske skupine, zato se je samo po sebi razumelo, da bosta z njim vred podpise prispevala tudi naslednja dva gospoda, s katerima se veliko druži. Gospod Branko Ficko; vedno nasmejan je obljubil podporo. Gospod Jože Velikonja; mož jasnih misli in zdravega razuma.'' Poslanka Saša Kos je Vogrinu, kot je sporočil prek Publishwalla, ''povedala v moji pisarni, da zadevo podpira in da je tudi v stranki odločno povedala, da je mandatar do konca rednega dela mandata dobra rešitev.''

Zanoškar potrdil, da so iskali novega mandatarja

Nepovezani poslanec Matjaž Zanoškar je potrdil, da je več kot deset poslancev iz različnih poslanskih skupin iskalo novega mandatarja, ki bi bil kompetenten in bi vodil vlado do konca mandata. Pogovarjali so se z dvema potencialnima kandidatoma, ki bi, tako ocenjuje Zanoškar, dobila tudi ustrezno večino v DZ. Vendar nista sprejela kandidature.

Za potencialno kandidaturo ekonomista Radonjiča pa je Zanoškar izvedel šele tedaj, ko ga je razkril Vogrin. A tedaj na podporo kandidaturi ni bil več tako pripravljen oz. ni bil prepričan, da je to pravi mandatar, ki bi dobil ustrezno večino v DZ, je pojasnil Zanoškar in dodal, da zato podpisa za Radonjičevo kandidaturo ni prispeval.

Zanoškar je še pojasnil, da pri iskanju novega mandatarja niso aktivno sodelovali vsi ti, ki jih je Vogrin omenjal, da so mu obljubili podpis za vložitev Radonjičeve kandidature.

Poslanci PS niso obljubljali podpisov

Vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik je komentiral, da se je na Vogrinovem seznamu, kdo je obljubil podpis, znašlo tudi veliko imen iz poslanske skupine PS. ''V poslanski skupini PS nismo nič obljubili, nismo dali podpore oziroma podpisov Vogrinovemu kandidatu za mandatarja. Dali pa smo mu priložnost, da se predstavi. V PS nikomur ne zapiramo vrat. Mislim pa, da je Vogrin izrabil našo dobro voljo. Kaj točno so rekli poslanci ne vem, meni so zagotovili, da to ni res,'' je bil jasen. Dodal je še, da je njim ustrezal vsak datum za volitve, le da imajo pomisleke okoli julijskega datuma zaradi dopustov in volilne udeležbe.

V 48 urah se lahko odločijo za tretji krog, a verjetno ga ne bo

Državni zbor (DZ) se je danes že seznanil s sklepom, da do izteka 14-dnevnega roka nihče izmed kvalificiranih predlagateljev ni vložil predloga za imenovanje novega mandatarja. S tem, ko so poslanci sprejeli omenjeni sklep, je začel teči še 48-urni rok, v katerem državni zbor lahko sklene, da se izvedejo volitve predsednika vlade, je na seji pojasnil predsednik DZ Janko Veber.

Do nedelje do 12. ure torej lahko skupina desetih poslancev ali poslanska skupina še vloži predlog za imenovanje mandatarja v tretjem krogu volitev. Ker omenjenega 48-urnega roka ni mogoče podaljševati, bo nadaljevanje današnje seje v nedeljo ob 12. uri, rok, v katerem se morajo poslanci odločiti, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, pa se izteče v nedeljo ob 16. uri in pet minut.

A sodeč po izjavah poslanskih skupin tretjega kroga ne bo in je zgodbe z morebitnim novim mandatarjem konec. Kavtičnik zatrjuje, da PS ne bo predlagala glasovanja za izvedbo tretjega kroga volitev mandatarja in tudi ne bo podprla. Po njegovih besedah namreč vse pelje v smer, da se razpusti parlament in gre na volitve.

Podobno ocenjuje tudi Zanoškar. Po njegovih besedah so možnosti izčrpane, ni več "niti volje niti poštenega razuma, da bi iskali mandatarja". V morebitnem tretjem krogu bi za Zanoškarja, kot pravi, prišla v poštev le tista dva, ki sta v pogovorih z njim kandidaturo zavrnila.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han in vodja poslancev DeSUS Franc Jurša sta zagotovila, da izvedbe tretjega kroga volitev mandatarja ne bodo predlagali in ne podprli morebitnega predloga zanj. Enako so sporočili tudi iz poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Prav tako zatrjujejo v SDS, SLS in NSi. Vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc zagotavlja, da novega mandatarja tudi v morebitnem tretjem krogu ne bodo ne predlagali ne podprli. Podobno je predsednica NSi Ljudmila Novak je ponovila, da se v NSi zavzemajo za čim prejšnje volitve in za to, da Slovenija dobi kompetentno vlado.

Pahor še vedno za volitve sredi julija

Pahor, ki se mudi na obisku v Srbiji, je danes na srbsko-slovenskem gospodarskem forumu v Beogradu dejal, da obstaja velika verjetnost, da bo kmalu razpisal predčasne parlamentarne volitve, verjetno bodo sredi julija, tako da bi Slovenija lahko dobila vlado s polnimi pooblastili konec septembra oziroma najkasneje oktobra.

"Kot lahko zdaj ocenim postopke v slovenskem parlamentu, menim, da obstaja velika možnost, velika verjetnost, da bom kmalu razpisal parlamentarne volitve, ki bi lahko bile, če parlament ne bo drugače odločil, sredi julija. To bi pomenilo, da bi Slovenija lahko imela vlado s polnimi pooblastili že v začetku septembra, najkasneje oktobra," je dejal. Pahor je poudaril, da je polna operativnost pomembna za nadaljnje gospodarske projekte in privatizacijo v državi.