FOTO: Oster odziv poslancev: 'Vogrin za nos vleče parlament, Slovenijo in medije'

Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je povedal, da bo s pomočjo podpisov najmanj desetih poslancev, svojega in še devet drugih, v četrtek v državnem zboru vložil predlog za novega mandatarja. Pravi, da bo kandidat oblikoval "ekspertno vlado". "Če ne v prvem krogu, pa ima možnosti za izvolitev v drugem krogu," pravi. Kandidaturo bo vložil v četrtek do 24. ure, danes pa imena kandidata za mandatarja ni razkril. Vogrin pravi, da program še usklajujejo, zato o imenu noče govoriti. Če pa se s prvim kandidatom ne bi uskladili, pa imajo tudi še "rezervnega mandatarja".

Naj bi pa javnosti prvo ime predstavili jutri ob 11. uri. Podpisniki, ki bodo vložili kandidaturo za novega mandatarja, po Vogrinovih besedah menijo, da predčasnih volitev v poletnem času ne potrebujejo. Pojasnjuje, da ima zagotovljenih 15 podpisov poslancev. Na vprašanje, kdo so ti poslanci, je odgovoril, da njihovih imen noče razkriti, "ker to ni dobro" in dodaja, da so mu osebno dejali, da bi novega mandatarja podprli. Podpisov pod predlog mu še ni dal noben poslanec, pravi.

Na vprašanje, kako so mu lahko poslanci zagotovili podpise, ne da bi vedeli, koga predlaga, pa je odgovoril, da verjamejo, da bo predlagal kompetentnega kandidata in ker ve, da je kandidat kompetenten, ne dvomi, da bodo dali podpise. Misli, da bo teh celo več, kot je potrebno.

Kandidat za mandatarja, ki naj bi preteklo nedeljo prišel iz tujine, se bo predstavil jutri, hkrati pa naj bi predstavil tudi svoj program. Če tega ne bo storil kandidat sam, pa bo to storil Vogrin.

Spraševati se, "kaj so razlogi, zakaj, kaj tiči v ozadju" tega predloga, je po njegovih besedah pravzaprav nepotrebno. Če imaš neko pravico, najbrž ni nič narobe, če jo izkoristiš, je dodal.

Ob tem pa je navedel več razlogov za postavitev "ekspertne vlade" in proti volitvam sredi julija oz. v času počitnic. Med drugim je poudaril, da Slovenija nima več časa za "politični dribling", z volitvami v času počitnic in s kratkimi roki za njihovo izvedbo pa bomo dobili politične spremembe, ki ekonomske situacije ne bodo čisto nič spremenile.

V večini poslanskih skupin zagotavljajo, da podpisov niso prispevali, čeprav nekateri "roke v ogenj" za svoje poslance ne dajo

Zaradi Vogrinovih napovedi je završalo med poslanci. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer pravi, da za nobenega več ne da roke v ogenj, vendar verjame, da iz njihove poslanske skupine ni podpisa za novega mandatarja. "Mene je sram," je dodal. Glede Vogrina sta po njegovem mnenju dve možnosti – ali se tako dela norca iz te države in DZ ali pa bo zanimivo gledati, kdo je dal podpis. Upa, da jih bo Vogrin čim prej razkril.

Vodja poslanske skupine PS Jožef Kavtičnik zagotavlja, da ni prejel povabila k podpisu predloga novega mandatarja. Pravi tudi, da njegovega podpisa ni in ga za slamnatega mandatarja ne bo dal. Če pa bi bil za to dogovor vseh poslanskih skupin in konsenz večine v DZ, bi se morali po njegovih besedah pogovoriti o resnosti nadaljnjega dela. Ne za mesec ali dva, pač pa za delo do konca mandata, je dodal. Kolikor ve, nihče iz poslanske skupine PS ni dal podpisa za novega mandatarja. Ne more pa za nikogar jamčiti. Dejal je še, da spoštuje odgovornost poslank in poslancev. Po njegovih ocenah se samo zato, da bi odložili volitve, "teh igric ne bi šli".

Tudi poslanec PS Stanko Stepišnik zatrjuje, da ga med podpisniki ni. V preteklosti so se namreč pojavili namigi, da naj bi tudi Stepišnik zbiral podpise za novega mandatarja.

Vodja poslancev SD Matjaž Han je bil oster. Dejal je, da mu je nerodno, da je poslanec DZ. "Nič ne bi imel proti, če bi Vogrin prišel z imenom za kandidata in podpisi. A to, da dela reklamo za svojo knjigo in za nos vleče parlament, Slovenijo in medije, se mi zdi pa nekorektno," je poudaril Han.

Tudi namestnik vodje poslanske skupine DeSUS Ivan Hršak zagotavlja, da podpisov njihovih poslancev za novega mandatarja ni in kandidata tudi ne bodo podprli. "Ne vem, kaj bi se moralo spremeniti, da bi bil nekdo, ki bi resnično vzbujal upanje," je dejal Hršak in dodal, da se DeSUS zavzema za predčasne volitve. Hršak je tudi skeptičen do tega, da ima Vogrin kandidata za mandatarja, saj je danes sklical novinarsko konferenco, ni pa povedal, kdo je kandidat in kdo naj bi ga podprl.

Če bi Vogrinova napoved držala, bi po besedah vodje poslancev SLS Mihaela Prevca že danes povedal, kdo so podpisniki in kdo kandidat za mandatarja. "Resnično me zanima, kateri so tisti junaki, ki bodo te podpise dali izključno zato, da se ta agonija brezvladja potegne za kakšen mesec in poslanci dobijo kakšno plačo več," je dejal Prevc.

Zagotovil je, da nihče od poslancev SLS ni dal podpisa za tak predlog. Kot pravi, dvomi v pošteno, resno in odgovorno ravnanje Vogrina. Sprašuje ga, ali ima zagotovilo, da bo ta kandidat v DZ dobil tudi podporo. "Če že v tem trenutku ve, da je ne bo, je to še en pokazatelj, da je njegova akcija neresna in neodgovorna," je bil oster Prevc. Prav tako ocenjuje, da je malo takšnih poslancev, ki bi kandidata podprli.

Vodja poslancev NSi Matej Tonin zagotavlja, da Vogrin podpisov poslancev NSi nima in vsi tudi zatrjujejo, da jih ne bodo dali. Morebitnega kandidata za mandatarja v tej sestavi DZ ne bodo podprli, je ponovil Tonin. Po njegovih besedah bo prostor in čas za pogovore o novem mandatarju po volitvah. Težko verjetno se mu zdi, da bi izvolitev mandatarja uspela, oziroma upa, da so poslanci toliko odgovorni, da tisto, kar govorijo, tudi mislijo. Sicer pa je moč po Toninovih besedah položaj ob tajnem glasovanju o mandatarju rešiti tudi tako, da ne prevzamejo glasovnic in s tem dokažejo, da kandidata ne podpirajo. Tako so storili tudi, ko je bil kandidat za mandatarja Zoran Janković.

Tudi nepovezani poslanec Ivan Simčič je zatrdil, da podpisa za predlog kandidata za mandatarja ni dal in lahko zagotovi, da ga tudi ne bo. Ob vprašanju, ali bi ga podprl, pa je spomnil na to, da ni znano niti to, o kom je govora.

Veber na neformalnem posvetu o nadaljnjem delu parlamenta

O morebitnem predlogu za novega mandatarja, če bo ta predlagan do četrtka opolnoči, bo državni zbor odločal predvidoma v ponedeljek, je danes pojasnil predsednik parlamenta Janko Veber. Če predloga ne bo, pa se bo DZ sestal že v petek. Seja je možna v najprej 48 urah in najpozneje v sedmih dneh, zato predlaga, da bi bila v ponedeljek. Nanjo bo pogojno uvrščena tudi druga točka dnevnega reda, za primer, da mandatar ne bi bil izvoljen. V tem primeru morajo namreč dopustiti 48-urni rok, v katerem lahko DZ odloči o tem, da bodo opravili tretji krog za imenovanje novega predsednika vlade.

S tem, ali je bil za tretji krog izražen interes, bi poslanci odločali na izredni seji v torek. Predlog za tretji krog lahko DZ posreduje poslanska skupina ali 10 poslancev.  Če pa do četrtka opolnoči ne bo vložen predlog za novega mandatarja, pa se bo DZ s tem seznanil že v petek. Tedaj bo začel teči 48-urni rok za morebitni tretji krog.

Tega roka ni mogoče podaljševati, zato bo seja, na kateri se bo DZ seznanil s tem, ali se opravi tretji krog ali ne, v nedeljo ob 12. uri, je pojasnil Veber. Če bo tak predlog sprejet, bo DZ o morebitnem predlogu za mandatarja lahko odločal najprej v 48 urah in najpozneje v sedmih dneh.

Če predlogov ne bo, bo DZ o tem obvestil predsednika republike Boruta Pahorja, ki bo razpustil parlament in razpisal predčasne volitve. Prvi možni datum za predčasne volitve je 13. julij. Vendar se ta termin lahko zavleče v konec julija, če bi bil predlog za novega mandatarja vložen in bi poslanci o tem odločali tudi v tretjem krogu.

Če morebitni kandidat za novega mandatarja v ponedeljek ne bi bil izvoljen, se postopki po besedah predsednika DZ zavlečejo najmanj za štiri dni.

Kandidata v tretjem krogu lahko teoretično izvoli en poslanec

Glasovanja o novem mandatarju so tajna. V drugem krogu o kandidatu odločajo z absolutno večino, v tretjem pa z navadno. Teoretično je tako po Vebrovih besedah mogoče tudi to, da se vsi poslanci vzdržijo, eden pa glasuje za kandidata in ga izvoli.

Veber je s postopki in roki glede izvolitve novega mandatarja na današnjem neformalnem sestanku seznanil tudi vodje poslanskih skupin.

Govorili pa so tudi o tem, kako bodo potekale seje DZ po morebitnem razpustu. Odločba ustavnega sodišča omogoča delovanje DZ s polnimi pooblastili tudi po razpustu, je ponovil Veber. Potreben pa bo po njegovih besedah dogovor, ali bodo o nujnih zadevah odločali na rednih ali izrednih sejah.