'Voda je vir, ki ga ne znamo vedno prav ceniti in varovati'

Odgovorno ravnanje z viri je pomembno tudi za Evropo, za našo prihodnost, je na današnjem posvetu o vodah v Ljubljani poudaril evropski komisar za okolje Janez Potočnik. Izpostavil je, da ima Evropa pri trgovanju s svetom velik primanjkljaj surovin in virov ter da je čas, da združimo sile, ker gre za vodo in za življenje samo.

Potočnik je na posvetu z naslovom Voda kot priložnost za trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje Slovenije izpostavil, da je voda pomembna kot zrak, ki ga dihamo, da je vir življenja, da pomembno vpliva na gospodarsko rast in razvoj. "Je steber življenja, a tudi gospodarskega in socialnega razvoja. Gospodarno ravnanje z vodo zahteva zaščito na vseh ravneh. Je vir, ki ga ne znamo vedno prav ceniti in varovati," je poudaril Potočnik.

Ob tem je opozoril, da Evropa uvozi šestkrat več surovin, kot jih izvozi. Uvozna odvisnost se bo le še povečevala. Nekatere redke rudnine uvažamo v celoti. Uvozimo 48 odstotkov bakrove rude, 64 odstotkov cinka in boksita, 78 odstotkov niklja ter tudi ves kobalt, platino, titan in vanadij.

Evropsko gospodarstvo temelji na intenzivni rabi virov. Letno porabimo 16 ton materialov na osebo. Odvržemo jih šest ton in polovico tega pristane na odlagališčih, je opozoril Potočnik. "Če na nekatere danosti in trende ne moremo vplivati, se jim moramo prilagoditi in voditi tako politiko, da bo naša odvisnost v prihodnosti manjša. Ekonomsko smiselno je usmeriti inovativnost v proizvode, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti, reciklirati oz. narediti z manj uporabe virov. Druge možnosti nimamo," je poudaril komisar.

Prepričan je, da se prehodu v zeleno gospodarstvo ne moremo izogniti. Dosegli smo namreč raven, ko s številčnostjo, dejavnostjo in tehnologijo vplivamo na neravnotežja ključnih naravnih sistemov. Če ne bomo bistveno spremenili odnosa do vode, bomo do leta 2030 potrebovali 40 odstotkov več vode, kot je je na voljo. "Vsekakor pa velja, da je določitev cene vode eden najučinkovitejših načinov za odgovornejšo rabo," je še dodal komisar.

Voda je okoljsko, družbeno in gospodarsko dobro

Država ne vlaga dovolj v upravljanje voda, vodna stroka in znanje je razdrobljeno, horizontalna povezava resorjev na področju voda je premajhna, mednarodno sodelovanje Slovenije je bolj na ravni entuziazma posameznikov in ni sistemsko podprto, pa je na posvetu opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Ob tem je izpostavila, da mora prostorsko načrtovanje upoštevati vodni krog. Prepričana je tudi, da gospodarstvo danes ne prepoznava slovenske vode, slovenskega znanja na tem področju. "Slovenija bi lahko imela leta 2030 na področju voda veliko novih delovnih mest, lahko bi izvažala znanje s področja voda in imela od projektnega sodelovanja finančne koristi," je poudarila Kajfež Bogatajeva.

Klimatologinja je še opozorila, da je 60 odstotkov površinskih voda v Sloveniji v slabem kemijskem stanju ter da nam poplave in suše lahko odnesejo tudi do dva odstotka BDP. "Ravnati moramo tako, da bo škoda ob naravnih ujmah minimalna," je dejala.

Predsednik Borut Pahor se je na posvetu zavzel za to, da voda ostane dobrina vseh – ne samo današnje, ampak tudi prihodnjih generacij, in dodal, da je treba vlagati v infrastrukturo in v vse, kar omogoča nadaljevanje tudi industrijskega razvoja, toda tako da nas meje rasti ne bodo ustavile same po sebi.