Vlada bo Evropsko sodišče zaprosila za podaljšanje roka glede odškodninske sheme za izbrisane

Vlada je danes sprejela dopolnitve akcijskega načrta za izvršitev sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih. Rok za vzpostavitev odškodninske sheme je 26. junij, a bo vlada sodišče zaprosila za enoletno podaljšanje roka, zakon pa bi sprejeli še do konca tega leta, je dejal minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.

Iz vladnih gradiv je razvidno, da dopolnjen akcijski načrt vsebuje dodatne informacije glede izvedbe individualnih ukrepov za šest pritožnikov, v pripravi odškodninske sheme pa je opredeljen pravni okvir, opredelitev statusa upravičenca, kriterij za opredelitev višine pavšalne odškodnine in časovnica sprejema zakona. Pravni okvir za sistemsko ureditev odškodnin bo zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva.

Kot smo poročali, je namreč Evropsko sodišče Sloveniji 26. junija lani naložilo, da mora v roku enega leta pripraviti shemo za izplačilo odškodnin vsem izbrisanim. "Žal je bila tukaj pridelana precejšnja zamuda, ki jo bo zdaj treba nadoknaditi," je povedal Virant in dodal, da bodo sodišče zaprosili za enoletno podaljšanje tega roka, vendar bodo ne glede na to poskušali zakon spraviti skozi parlamentarno proceduro in ga sprejeti še decembra letos.

Če Evropsko sodišče tega ne odobri, bi bil po Virantovih besedah to lahko resen problem, a vendarle računa na podaljšanje roka. Meni namreč, da si bodo odlog "izposlovali" s tem, ko bodo pokazali resno zavezo, da so v prihodnjih mesecih pripravljeni oblikovati osnutek zakona, se nato pogovoriti s civilno družbo ter zakon uskladiti najprej na vladni ravni in potem še sprejeti v DZ. Pridelana zamuda je sicer po njegovi oceni nevarna in tvegana, a ta trenutek ne morejo narediti nič drugega, kot "maksimalno pospešiti zadevo in izprositi nek odlog".

Treba bo upoštevati javnofinančne razmere v državi

Virant je pojasnil še, da bi izbrisani lahko izbirali med dvema možnostima. Prioriteta bi bila možnost pavšala, ki bi se odmeril v enostavnem upravnem postopku, za tiste, ki menijo, da lahko dokazujejo nastalo materialno škodo v sodnem postopku, pa bi obstajala tudi ta alternativa. Ob tem je dodal, da je sicer zelo težko dokazovati predvsem vzročno zvezo med izbrisom in škodo, ki je nastala. "Nihče ne ve, kaj bi se dogajalo s temi ljudmi, če bi dobili stalno prebivališče v Sloveniji, ali bi bili socialni primer, zaposleni, revni, bogati ...," je dejal.

O višini pavšala sicer Virant še ni želel govoriti, je pa poudaril, da bodo gotovo morali upoštevati tudi javnofinančne razmere v državi. Kot je povedal, bodo verjetno ponudili izplačila v več obrokih in si izbrali "tako višino in dinamiko, da bo to slovenski proračun zmogel".

Dejal je še, da so v terminski načrt vključili 60 dni razprave z zainteresirano javnostjo, torej vsemi društvi izbrisanih in tudi Mirovnim inštitutom.

Evropsko sodišče je namreč junija lani v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji šestim posameznikom dosodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jim je bila septembra lani tudi izplačana, istočasno pa vladi naložilo, da se mora z njimi dogovoriti za izplačilo odškodnine za premoženjsko škodo. Vlada je sklenila, da bo to storila z mediacijo. Okvir prijateljske poravnave je sprejela še vlada Janeza Janše in za mediatorja določila Andreja Razdriha. Virant je glede tega pojasnil, da so zdaj na potezi izbrisani, da povedo, če se s tem strinjajo.

Virant je sicer v predstavitvi ministrske kandidature pred matičnima odboroma marca v DZ povedal, da bo kot minister pospešil pripravo zakona o odškodninah za izbrisane. Kot je dejal takrat, bi morali biti po njegovem mišljenju upravičenci do odškodnin predvsem tisti, ki so si vsaj poskusili urediti državljanstvo ali stalno prebivanje v Sloveniji.