Odbor potrdil znižanje nadomestil za brezposelnost

Parlamentarni odbor za delo je brez glasu proti potrdil novelo o urejanju trga dela, ki jo je predstavil minister za delo Andrej Vizjak. Izpostavil je, da so koalicijska dopolnila k noveli večinoma usklajena s socialnimi partnerji, in opozoril, da so pri začasnih delih neenotni tudi sami sindikati.

Ministrstvo za delo je v predlogu novele zakona o urejanju trga dela (ZUTD) predvidelo, da se višino nadomestila za čas brezposelnosti v prvih treh mesecih zniža z 80 na 70 odstotkov osnove, a so sindikati temu močno nasprotovali.

Danes je zato na mizo poslancev prišel s socialnimi partnerji usklajen amandma odbora, po katerem se bo nadomestilo v prvih dveh mesecih izplačevalo v višini 80 odstotkov osnove, v nadaljnjih desetih mesecih pa v višini 60 odstotkov osnove. Po izteku tega obdobja bo brezposelnim pripadlo nadomestilo v višini 50 odstotkov osnove.

PS in SD s svojim predlogom za nadomestilo za brezposelne

A svoja predloga dopolnil sta vložili tudi poslanski skupini PS in SD. V PS so predlagali, da bi brezposelni na podlagi preteklega dela prve tri mesece tudi v prihodnje prejemali 80 odstotkov osnove. Za takšno rešitev so se zavzeli tudi v SD, pri tem pa so dodali, da bi nadomestilo v nadaljnjih devetih mesecih znašalo 60 odstotkov osnove.

Vizjak je pozval k potrditvi dopolnila odbora, ki izraža "neke vrste uskladitev" socialnih partnerjev. Spomnil je, da je šlo samo leta 2011 za nadomestila okoli 300 milijonov evrov in da ima vlada določene finančne probleme. Večje znižanje višine nadomestila je pomembno tudi za delodajalce, ki polnijo državni proračun, je dodal.

Po ministrovih besedah finančna razlika med amandmajem odbora oz. koalicije ter amandmajema PS in SD znaša od 10 do 12 milijonov evrov.

Kot je še opozoril, se vlada zavzema za prehod iz pasivne v aktivno politiko zaposlovanja (APZ), ki naj bi predstavljala bolj smiselno obliko pomoči brezposelnim. Privarčevan denar pri nadomestilih gre namreč lahko za APZ, je povedal.

Andreja Črnak Meglič (SD) je omenila izkušnjo Danske, ki je ugotovila, da APZ nima pravega učinka. Tako je po njenih besedah zato, ker v mnogih evropskih državah trenutno ni dovolj delovnih mest. V tem smislu se je treba po njenih besedah vprašati, kaj bo država naredila za nova delovna mesta. Ljudem pa je treba zagotoviti dostojno življenje, je sklenila.

Nekatere države EU med krizo povečujejo socialno varnost, je izpostavila Barbara Žgajner Tavš (PS). Dodala je, da je to je pomembno zaradi hitrejšega odpuščanja in manjše varnosti zaposlitev.

Tomc: Zelo nizek prispevek zavarovanja za primer brezposelnih

Romana Tomc (SDS) je medtem posvarila, da je prispevek zavarovanja za primer brezposelnosti, ki se plačuje s prispevki delodajalcev in zaposlenih, zelo nizek. Nekdo, ki zasluži povprečno plačo, bo v 40 letih za ta namen prispeval manj kot 2000 evrov, nekdo, ki ima minimalno plačo, pa manj kot 1000 evrov, je navedla.

Razlika z zneskom, ki se ga prejme z nadomestili za brezposelnost, je zelo velika, doplačilo manjkajočih milijonov, ki jih država potrebuje za varnost brezposelnih, pa prispeva gospodarstvo z vplačevanjem davkov in prispevkov, je poudarila.

Sindikati so bili medtem amandmajem opozicije naklonjeni, a pri njih niso vztrajali, saj so se uskladili z vlado glede dopolnila odbora. So pa njihovi predstavniki poudarili, da se je tovrstne pravice v zadnjem času že krčilo in da je člen še odprt za pogajanja.

Poslanci so na koncu potrdili dopolnilo odbora.

Tudi o agencijskem delu

V nadaljnji razpravi so se zbrani dotaknili tudi ureditve agencijskega dela, ki je predlagana novela ne odpira. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je namreč izpostavil, da bo to področje vendarle treba urediti, s tem pa se je strinjala tudi Majda Potrata (SD).

Vizjak je obljubil, da bodo v prihodnje pripravili še eno novelo ZUTD, s katero bodo zaostrili odpiranje, delovanje in poslovanje agencij za posredovanje dela ter tako zavarovali pravice delavcev. Priznal je, da so ponekod v tujini pogoji za ustanovitev agencij precej ostri.

Ob tem je spomnil, da vlada agencijsko delo vendarle že ureja tudi v predlogu zakona o delovnih razmerjih, katerega drugo obravnavo je odbor opravil v sredo. Z njim se uvaja subsidiarno odgovornost uporabnikov agencijskega dela za plačilo agencijskih delavcev in 25-odstotno kvoto agencijskega dela.

To pomeni, da bodo lahko agencijski delavci predstavljali le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oz. uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne bi štelo zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.

Drugo obravnavo predloga novele ZUTD je odbor danes sklenil z 11 glasovi za in nobenim proti.