Italijani, naveličani dolge in ostre predvolilne kampanje so očitno komaj čakali, da bodo lahko oddali svoj glas za sestavo nove poslanske zbornice in senata. Vsak na svojem volišču sta morala v dolgih vrstah čakati tudi oba glavna kandidata za premiera. Francesco Rutelli, predstavnik doslej vladajoče Oljčne koalicije je bil tudi danes prepričan v svojo zmago, h kateri naj bi pripomogla prav visoka udeležba. Vendar večina raziskav javnega mnenja kaže, da si Italijani po šestih letih levo-sredinske vladavine želijo spremembe. Prav spremembe so tisto, kar volivcem obljublja najbogatejši Italijan vodja desno-sredinske Hiše svoboščin. Berlusconi zagotavlja, da se bodo z njim končala desetletja nestabilnih vlad tako značilnih za Italijo. Čeprav bo novo vlado izvolil šele parlament, so se volivci udeležili glasovanja kot bi šlo za neposredne volitve premiera. Na izid bo vplival tudi zapleten volilni sistem, ki je kombinacija večinskega in proporcialnega, zaradi česar bi manjše stranke spet utegnile dobiti odločilno vlogo.
Tudi v Trstu je volilna udeležba sorazmerno visoka. Glavna tekmeca za sedež v parlamentu sta tržaški župan Riccardo Illy, kandidat Oljčne koalicije, ter desničarski kandidat, nekdanji kulturni minister Vittorio Sgarbi. Do dvanajste ure je svojo državljansko dolžnost in pravico opravila skoraj četrtina volivcev. Prišlo je celo nekaj avtobusov Istranov z dvojnim državljanstvom. Množična udeležba je skoraj logična posledica divje predvolilne kampanje, med katero so politiki z obeh straneh kar tekmovali, kdo bo na nasprotnike zlil več gnoja. V Trstu se za mesto v parlamentu potegujeta župan Richardo Illy, ki podpira levičarsko oljko in kulturni minister v nekdanji Berlusconijevi vladi Vittorio Sgarbi. Med petkovim soočenjem na lokalni televizijski postaji si je te dni privoščil toliko žaljivk na račun župana, ki ima obilo zaslug za ponoven razcvet Trsta, njegovo odpiranje in sodelovanje s Slovenijo in Hrvaško, da je tudi neopredeljenim verjetno postalo vroče.
Levičarski opazovalci ocenjujejo, da bi bila tesna zmaga desnice bolj pogubna za Italijo kot njena gladka zmaga, ker bi v tem primeru Bossijeva Severna liga postala odločujoči jeziček na tehtnici in Berlusconi ter drugi, ki se imajo za desno-sredinske politike, bi morali dajati prednost rasističnemu, ksenofobnemu intelektualnemu pritlikavcu za peščico glasov njihovi koaliciji, kajti pred leti jim je že odtegnil podporo in povzročil padec prve Berliusconijeve vlade.
