Vlada je po dolgih usklajevanjih na ravni socialnih partnerjev, politikov in resorjev vendarle potrdila predloga zakonov o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter o inšpekciji dela. DZ pa je sprejel vladno novelo zakona o prekrških. Novela med drugim posamezniku za prekrške s področja dela in zaposlovanja na črno določa dvakrat višjo globo od splošno predvidene.

Nadzor na terenu bo opravljala carinska služba

Pri predlogu zakona o delu na črno se prva pomembna novost nanaša na področje nadzora. Predlog namreč nadzor nad delom na črno na terenu prenaša na carinsko službo z njenimi mobilnimi enotami, tako da se bo lahko inšpekcija za delo v prvi vrsti ukvarjala s kršitvami na področju delovne zakonodaje. V primeru zaznave dela na črno bo še vedno lahko izdala prepovedno določbo, denimo prepovedala opravljanje dela delavcu, zaposlenemu na črno, je pojasnila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Posledično se bo zvišalo število inšpektorjev in okrepilo nadzor.

Za nadzorne organe se z namenom preprečevanja socialnih in davčnih zlorab glede na predlog zakona vzpostavlja tudi dostop do določenih baz podatkov, in sicer kot podlaga za povezovanje evidenc.

Področje, kjer je največ dela na črno

Druga pomembna sprememba se medtem tiče osebnega dopolnilnega dela, kamor med drugim sodijo občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju nepremičnin, vzdrževanje zunanjih površin, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim na domu, izdelovanje različnih izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti.

Kot je pojasnila ministrica, se bo po novem tudi osebno dopolnilno delo, ki ga lahko opravlja le fizična oseba za drugo fizično osebo (ne pa na primer za podjetje) opravljalo na podlagi načela vsako delo šteje, in sicer na način plačevanja socialnih prispevkov po vavčerskem sistemu oz. sistemu vrednotnice.

Vrednotnico bo moral enkrat mesečno v primeru del, kot je pomoč v gospodinjstvu, kupiti naročnik storitve, v primeru, kot je izdelovanje izdelkov domače in umetnostne obrti in njihova prodaja, pa izvajalec. V višini sedmih evrov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in dveh evrov za zdravstveno varstvo in zavarovanje se jo bo vplačalo preko spleta (e-uprava) ali gotovinsko na upravni enoti. Izvajalec bo moral dosežene prihodke prijaviti Davčni upravi RS (Durs), je izpostavila ministrica.

Osebno dopolnilno delo zajema področja, kjer je največ dela na črno, je izpostavila Kopač Mrakova. V tej luči si je ministrstvo po njenih besedah prizadevalo za vzpostavitev mehanizma spodbude, da bodo ljudje to delo uradno prijavili. Danes je prijavljenih okoli 8000 posameznikov. Spodbudo je našlo v štetju osebnega dopolnilnega dela v pokojninsko dobo.

Po novem sicer prihodek z naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne bo smel presegati dveh povprečnih mesečnih neto plač v preteklem koledarskem letu. Če bi bil zakon že v veljavi, v polletju prihodek glede na lansko povprečno mesečno plačo ne bi smel preseči 1982,88 evra.

Glede na predlog zakona se bo osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja registriralo preko spletnega portala Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) ali upravne enote, ki bo za posameznika oddala priglasitev na Ajpesu.

Višje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno

Novosti so načrtovane še na področju sankcij. Predlog namreč zvišuje denarne kazni za delo in zaposlovanje na črno, in sicer v povprečju za okoli 25 odstotkov, je dejala ministrica. Najbolj se zvišuje globa za delo na črno, kadar ga opravlja fizična oseba, ki ni registrirana in delo opravlja povsem brez dovoljenj (t. i. šušmar). V primeru, ko je z delom na črno pridobljena premoženjska korist, je predviden njen odvzem.

Krepi se tudi vključenost socialnih partnerjev

Predlog zakona o inšpekciji dela, ki zasleduje cilj povečati učinkovitost delovne inšpekcije, krepi vključenost socialnih partnerjev, saj vzpostavlja tripartitni svet inšpekcije dela, ki bo strokovno posvetovalno telo inšpekcije, še pojasnjuje ministrica. Dva člana sveta, ki ga bo imenoval minister, pristojen za delo, bosta iz vrst vlade, dva iz vrst delodajalcev, dva pa iz vrst sindikatov. Predstavniki socialnih partnerjev bodo imenovani na predlog Ekonomsko-socialnega sveta.

Poleg tega predlog uvaja institut strokovnega pomočnika, ki naj bi razbremenil inšpektorja administrativnih nalog in bi lahko opravljal tudi enostavnejše naloge pri nadzoru. S tem naj bi bila zagotovljena večja fleksibilnost inšpekcijske službe. Za strokovne pomočnike bo zahtevana nižja izobrazba kot za inšpektorje, zato bodo tudi cenejši.