Virant: Zakonodajalci ne smejo biti zakonolomci

Državljanska lista (DL) v parlamentarni postopek vlaga predloge sprememb sedmih zakonov, s katerimi želijo "dvigniti standarde politične kulture". Med njimi je možnost odpoklica župana, predlagani pogoji za vstop v politiko in obstanek na funkciji pa so povezani tudi s pravnomočnimi obsodbami. "Zakonodajalci ne smejo biti zakonolomci," meni predsednik DL Gregor Virant.

V DL predlagajo spremembe zakonov o volitvah predsednika republike, o volitvah v državni zbor, o poslancih, o državnem svetu, o lokalnih volitvah, o lokalni samoupravi in o vladi, je pojasnil vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj.

Župani ne bi bili več zaščiteni kot kočevski medvedi

Po Virantovih besedah se prvi sklop predlogov nanaša na možnost odpoklica župana, saj so ti "zaščiteni kot kočevski medvedi". Postopek za odpoklic župana bi se po Branisljevih besedah začel s pobudo volivca za odpoklic, ki bi jo ta predložil občinskemu svetu skupaj s podpisi dveh odstotkov volilnih upravičencev v občini. Tega sicer ne bi mogel storiti prej kot leto dni po županskih volitvah. Pristojna komisija bi nato določila 35-dnevni rok za zbiranje overjenih podpisov podpore pobudi za referendum. Pobudnik bi moral v tem času zbrati podpise 30 odstotkov volivcev v občini z do 5000 prebivalci, 25 odstotkov v občini z do 20.000 prebivalci, 20 odstotkov v občini z do 50.000 prebivalci, 15 odstotkov v občini z do 100.000 prebivalci ali 10 odstotkov v občini z več kot 100.000 prebivalci. Če bi zbral dovolj podpisov, bi tako občani na referendumu odločali o odpoklicu župana, je pojasnil Braniselj.

Posebni pogoji za vstop v politiko

Drugi sklop predlogov pa se nanaša na pogoje za vstop in obstanek v politiki. "Danes pogojev za vstop v politiko razen polnoletnosti praktično ni, torej v politiko lahko vstopajo in kandidirajo ali so imenovani na razne javne funkcije ljudje, ki so bili obsojeni ali pa so bili v kazenskih postopkih – nobene ovire praktično ni. Razlog za prenehanje mandata pa je samo pravnomočna obsodba na najmanj šest mesecev nepogojne zaporne kazni," pojasnjuje Virant.

V DL tako predlagajo uvedbo dodatnih pogojev za vložitev kandidature, s katerimi postavljajo tudi pogoje za prenehanje funkcije. Po njihovem mnenju kandidat oziroma funkcionar ne bi smel biti pravnomočno obsojen na nepogojno ali pogojno kazen zapora za več kot tri mesece, prav tako pa ne bi smel biti pravnomočno obsojen ne glede na višino kazni zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva. Med predlaganimi pogoji pa je tudi, da zoper posameznika ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja.

Funkcionarji, ki bi jim mandat prenehal zaradi navedenih kriterijev, ne bi bili upravičeni do nadomestila za predčasno prenehanje funkcije. Tisti, ki pa bi v kazenskem postopku dokazali, da je bila pravnomočna obtožnica neutemeljena, pa bi imeli pravico do odškodnine.

Sprememba zakonodaje v DZ že marca?

Po Virantovih pojasnilih spremembe zakonov vlagajo po rednem postopku, prva obravnava pa bi lahko v DZ potekala marca. "Pričakujemo podporo vseh parlamentarnih strank, ker ne vidimo nobenega resnega razloga, da bi kdo takemu zakonu nasprotoval," je dejal. Po njegovem mnenju "gre za postavitev minimalnih higieničnih standardov, s katerimi bi se moral čisto vsak strinjati". Ob tem je zatrdil, da se z učinkom take spremembe zakonodaje, ki bi začela veljati takoj, na konkretne osebe niso ukvarjali.

Za politični trenutek, v katerem smo, je po Virantovih besedah značilno, da je največji problem nezaupanje v politiko in državne institucije. Zakonodajo tako spreminjajo, da bi vsaj del tega zaupanja vrnili, je poudaril.