Veselje Majdičeve ob 8. mestu

Najboljša slovenska tekačica Petra Majdič se je na olimpijskih igrah v Torinu še drugič uvrstila med najboljših deset. V sprinterski preizkušnji v prostem slogu je osvojila četrto mesto v finalu B in skupno osmo, zlato je osvojila Kanadčanka Chandra Crawford, srebro Nemka Claudia Künzel, bron pa Rusinja Alena Sidko.

V moški konkurenci so si kolajne razdelili Šved Bjoern Lind, Francoz Roddy Darragon in še en Šved Tobis Fredriksson. Od ostalih slovenskih tekmovalcev se nobenemu ni uspelo prebiti v izločilne boje; še najbližje je bil Nejc Brodar z 39. mestom, Jože Mehle je bil 56., druga slovenska predstavnica Vesna Fabjan pa je osvojila 40. mesto.

Petra Majdič je prav na olimpijskih igrah nastopila najbolje letos v tej disciplini, čeprav najkrajša preizkušnja ni potekala v njenem najmočnejšem slogu. Brez posebnih težav se je uvrstila v polfinale najboljših desetih, kjer pa je v svoji skupini slabše startala. Do obrata na polovici se je prebila na tretje mesto, a so jo na vzponu nato tekmice zaprle in ostala je brez možnosti za presenečenje, tako da ji je preostalo četrto mesto in uvrstitev v mali finale. Tam je v konkurenci domačinke Arianne Folis, Finke Virpi Kuittunen in Norvežanke Elle Gjoemle prav tako nekaj časa tekla na tretjem mestu, na koncu pa je pristala na četrtem, kar je skupno pomenilo osmo mesto na igrah in za šestim s klasike na deset kilometrov drugo najboljšo uvrstitev na olimpijskih tekmah.

"Najboljša letošnja uvrstitev v sprintu prosto pove že skoraj vse. Mislim, da je forma še s prejšnje tekme super. Proga pa je malo prelahka za mojo tehniko. V vzponih sem bila vedno konkurenčna, ampak po ravnini je zame težko. Imeti moraš frekvenco in fantastično tehniko, tega pa jaz nimam. Ampak bodimo realni, to je super," se je na cilju smejalo Majdičevi.

Tudi Petrin trener Robert Slabanja ni mogel skriti zadovoljstva: "To, kar je Petra naredila od nedelje do danes, je pripisati samo njeni trmi, njeni volji. V enem tednu je spremenila tehniko na staro, dobro tehniko. Iz tistega čudnega zvijanja je spet tam, kar najbolje zna. Glede na to, da se na sprint nisva posebej pripravljala, je to super rezultat. Ona vedno izgublja v dvobojih, tako da bi ji bolj ustrezala klasična tehnika, kjer je manj kontakta."

V velikem finalu je presenečenje pripravila Kanadčanka Chandra Crawford. Njeno tretje mesto na zadnji tekmi pred igrami v Davsou je bilo dobra napoved, saj je na najpomembnejši tekmi sezone silovito napadla in presenetila favorizirani Claudio Kuenzel in Aleno Sidko. Na četrtem mestu je brez odličja ostala najhitrejša iz kvalifikacij, rojakinja zmagovalke Becky Scott. "Neverjetno. Popolnoma sem šokirana. Dan sem začela z željo, da bi se uvrstila med najboljših 30, zdaj pa sem zmagovalka. Veliko zaslug gre tudi treningu finiša, ki sem ga nenehno opravljala v zadnjih dneh," ni mogla skriti veselja 22-letna Kanadčanka, lani na SP v tej disciplini šele 45.

Poleg Majdičeve, ki je kvalifikacije končala na visokem šestem mestu, se je v smučino 1,1 kilometra dolge pentlje podala tudi Vesna Fabjan. Njen cilj je bila prav tako uvrstitev med najboljše, toda s 40. mestom je za njim zaostala 2,20 sekunde. "Sem malo razočarana, ker sem pričakovala, da bom odtekla bolje. Sam tek ni bil to, kar sem pričakovala in rezultat je temu primeren. Žal danes ni bil moj dan, čeprav je to moja močnejša tehnika, se mi ni vse 'pokopilo'," je bila nezadovoljna 20-letna Besničanka. Majdičeva si je s šestim mestom (za najhitrejšo Becky Scott je zaostala 2,17 sekunde) priborila mesto v četrtfinalni skupini 3.

V četrtfinalu je Majdičeva slabo startala, saj ji je zdrsnila palica in začela je na zadnjem mestu; toda na obratu je bila že tretja, ko pa sta se v spustu proti cilju zapletli in padli Natalija Matvejeva in Laurence Rochat, je izkoristila gnečo in se prebila v ospredje ter nato dosegla isti čas kot Alena Sidko in s tem zanesljivo uvrstitev v polfinale.

Pri moških zmaga na Švedsko

Pri moških je bil v kvalifikacijah (tekli so na 1,3 kilometra) najhitrejši Bjoern Lind. V trideseterici, ki si je zagotovila popoldansko nadaljevanje v četrtfinalnih skupinah, pa ni bilo nobenega od slovenskih tekmovalcev. Jože Mehle je dirko vzel bolj za ogrevanje pred nedeljskim nastopom na 50 kilometrov, zato tudi ni bil pretirano razočaran: "Preveč dolgčas je biti vseskozi v sobi, saj ni kaj početi. S tekom sicer prav zadovoljen ne morem biti. Prav porazno ni bilo, mi bo pa trening prišel prav za nedeljo. Meni bolj odgovarjajo daljše preizkušnje."

Nejc Brodar je bil uvrstitvi med želeno trideseterico precej bližje kot Mehle; prvi je zaostal za najboljšim 13,49 sekunde, za 30. mestom pa več kot šest sekund, medtem ko je Brodarja, za zmagovalcem kvalifikacij je zaostal 8,41 sekunde, od 30. mesta ločila le sekunda in pol. "Potihem sem pričakoval finale, s tem bi bil zadovoljen. Z 39. mestom pa je tako, je prva polovica, ni pa to, kar sem pričakoval. Sekundo in pol bi se dalo kje dobiti, a sem dal od sebe maksimum in si nimam česa očitati."

V moški konkurenci se je zmage, že druge na letošnjih igrah, potem ko je bil skupaj s Fredrikssonom najboljši že v ekipni sprinterski preizkušnji, veselil Lind, ki je tako potrdil najboljši čas iz kvalifikacijskega dela tekmovanja: "Počutil sem se zelo močnega in zanesljivega. Izbral sem pravo taktiko in ne morem opisati občutkov ob svoji drugi kolajni." Srebro, prvo olimpijsko kolajno v karieri, si je pritekel Roddy Darragon, bron pa je ostal še drugemu švedskemu dobitniku zlata z ekipne tekme, Fredrikssonu. Brez odličja je na razočaranje domačih navijačev ostal Cristian Zorzi.