Oče umira, deklica in bolna mama potrebujeta pomoč

V najemniškem stanovanju, ki ni primerno za bivanje, živi tričlanska družina. Mama je doživela prometno nesrečo in dvakrat možgansko kap. Ker ima še druge zdravstvene težave, je nezaposljiva in funkcionalno šibkejša. Oče že 18 let cele dneve gara tudi po 12 ur, pred dvema mesecema pa zaradi hudih bolečin v trebuhu težkega fizičnega dela ni več zmogel opravljati, zato so ga odpustili. Zdravniki so odkrili, da ima raka na jetrih in trebušni slinavki. Ženi so povedali, da mož umira. Zakonca imata tudi 11-letno hčerko.

Družina ima velike stroške z nakupom zdravil, ki so plačljiva, potrebujeta pa jih tako mama kot oče. Stanovanje, v katerem živijo, je neprimerno za bivanje, zato nujno potrebujejo bolj primerno stanovanje, a družina je brez sredstev že zaradi dolgov za zdravila in stanarino, ki je povsem profitna.

Družina nujno potrebuje drugo, manjše stanovanje, ki bi bilo primerno za odraščajočega otroka in bolne starše, prav tako potrebuje sredstva za zdravila, varščino, najemnino in dolgove.

Ko hodimo po terenu do družin, si človek, ki živi povprečno življenje, sploh ne predstavlja, kaj vse vidimo in doživimo. Mrzla stanovanja brez elektrike, jokajoči starši, številni otroci, ne morem vam povedati, kaj vse ta trenutek predstavlja našo družbo, je v oddaji SVET povedala Anita Ogulin, predsednica ZPM Ljubljana Moste Polje.

To, da smo postali družba dveh hitrosti, dobesedno doživljamo dnevno, pravi. Čas korone je namreč naplavil izjemne stiske ljudi, ki so ostali brez dela, brez prihodka in brez dejavnosti ter seveda ljudi, ki so imeli slabe zaposlitvene prakse in so se znašli tam, kjer preživetje ni mogoče brez vseh sredstev. Največji problem je, ker ti ljudje drsijo v čustvene in duševne stiske ter močno obolevajo. "Ti ljudje ostajajo v temi. Ta čas, ker gre za družine z nepreskrbljenimi otroki, jih torpedira v svetlobo. Zakaj? Zato, ker otroci hočejo biti enaki vrstnikom in otroci so tisti, ki dobesedno povzročijo, da se oglasijo tudi pri nas," je pojasnila Ogulinova in dodala, da jih k njim pošljejo tako CSD-ji, bolnišnice in lokalne skupnosti kot tudi šole in vrtci. Od njih namreč dobijo nepredstavljivo veliko prošenj za pomoč družinam, tako se na teren odpravijo skoraj dnevno.