'Želim si, da bi me manj kregal in večkrat objel'

Otroci so naše največje bogastvo, a premalokrat se zavedamo, da so tudi najranljivejši del družbe. Kot je ob mednarodnem tednu otroka opozoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, otroci sami ne morejo vplivati na to, v kakšnem okolju in položaju bodo odraščali, zato je še toliko bolj pomembno, da smo pozorni na njihovo blaginjo in v vsakem trenutku stremimo k izboljšanju stanja. "Pravica vsakega otroka je varno okolje," je poudaril.

Družina je po oceni ministra osnovna, a hkrati tudi najbolj ranljiva celica družbe, ki je izpostavljena vse večjim pritiskom, pričakovanjem in tveganjem, zato potrebuje različne oblike podpore in pomoči, tudi v obliki različnih brezplačnih psihosocialnih programov pomoči.

Eden takih je tudi projekt Veriga dobrih ljudi, v okviru katerega med drugim potekajo tudi delavnice Dobro sem. Kot je pojasnila Monika Erjavec Bizjak, terapevtka v Verigi dobrih ljudi, na omenjenih delavnicah veliko pozornosti posvečajo krepitvi duševnega zdravja otrok. "Z otroki preživimo veliko časa na letovanjih, taborih ali delavnicah in se intenzivno ukvarjamo tudi s čustvi ter izražanjem le-teh," je pojasnila in dodala, da za vsemi stvarmi, ki jih otroci narišejo, napišejo, izrazijo ali pripovedujejo, stojijo konkretne zadeve, ki jih otroci ne znajo ubesediti in oblikovati.

Na podlagi tega so nastala pisma oziroma želje otrok, ki so namenjene vsem staršem. Gre za povzetke strokovnih delavcev, ki so z otroki preživeli veliko časa in tako razbrali, kaj otroci najbolj pričakujejo oziroma želijo od staršev. "Cilj teh sporočil je, da bi dosegla starše, da bi se o tem lahko pogovorili s svojimi otroki," pravi Erjavec Bizjakova.

"Ko se starša na primer kregata, otrok ne zna izraziti, kako mu je to neprijetno, kako se počuti in kaj to pomeni za njegovo osebnost, če je temu priča vsak dan. Zato je to priložnost tudi za starše, da otroka vprašajo, kako gleda na to. Da mu dajo možnost, da se izrazi," pojasnjuje terapevtka.

Če namreč otrok doma v domačem okolju ne dobi priložnosti, da izrazi svoja čutenja in občutke, se začne zatekati na splet, ki je naravnan k temu, da se otrok vedno dobro počuti, opozarja Erjavec Bizjakova. To pa ni dobro, saj začne otrok na ta način izgubljati stik sam s seboj in z družbo, kar pa vodi v apatijo in pasivno opazovanje sveta. 

Če želimo doseči, da bo otrok razvil dober občutek samega sebe in zaupanje vase, mu moramo dati možnost povedati, kako se počuti ob nekem dogodku. "In starši morajo to vzeti resno, saj tako dajo pomembno sporočilo, da otrok čuti in razmišlja prav in mu je to dovoljeno," pojasnjuje. Na tak način začnejo namreč otroci razvijati občutke samozaupanja, kar je zelo pomembno za zdrav funkcionalen razvoj, še opozarja Erjavec Bizjakova in dodaja, da je zelo pomembno, da se pogovarjamo in slišimo ter sprejemamo to, kar si imamo povedati.