Ko se ti življenje obrne na glavo: 'Težko je prositi za pomoč'

Mama se je na Verigo dobrih ljudi prvič obrnila lansko leto. Ob uvodnem pogovoru, ki ga opravimo z vsemi družinami, mi je opisala, kako so še do leta 2021 živeli povsem običajno življenje štiričlanske družine. Z možem sta imela redni službi, položnice so bile vsak mesec plačane, brez težav so si lahko privoščili tudi dopust.

Ko se življenje obrne na glavo

Nato pa se jim je življenje v trenutku postavilo na glavo. Možu so odkrili hudo, neozdravljivo bolezen in po le nekaj mesecih težke bitke je umrl. Izguba moža in očeta je močno zaznamovala vse člane družine, še posebej hčerko, ki je izgubila motivacijo za šolo, se oddaljila od prijateljev in se zaprla vase. Posledično ni zmogla dokončati letnika srednje šole.

Mama je navkljub lastni bolečini našla moč, da se bori naprej, predvsem zaradi svojih dveh otrok. Oba je vključila v pogovore s psihologom, nekaj mesecev po očetovi smrti pa so začeli prejemati tudi njegovo pokojnino. Finančno so živeli zelo skromno, predvsem zato, ker je mama po možu podedovala nekaj njegovih dolgov in kredit. Nekako ji je uspelo preživeti, verjetno zato, ker je bila najemnina stanovanja takrat še znosna – 450 evrov mesečno.

Boj za novo življenje

Sledil je nov šok. Najemodajalec je napovedal prodajo stanovanja in jim dal mesec dni časa za izselitev. Mama mi je pripovedovala, da se je odzvala na nešteto oglasov, a so bile najemnine astronomsko visoke, ali pa so jo zavrnili, ker je sama z dvema otrokoma. Iskanje stanovanja v Ljubljani je opustila in začela iskati v okolici, čeprav je imela službo v mestu, ni imela avtomobila, in bi moral sin zaradi tega zamenjati osnovno šolo. Znesek najemnine zanjo ni bil več odločilen; pomembno ji je bilo, da družina ne ostane brez strehe nad glavo. Na koncu je našla stanovanje pol ure iz Ljubljane, a ob vselitvi je morala plačati trikratni znesek najemnine. Družini smo takrat pomagali pri delnem plačilu, otroka vključili v Botrstvo, jima zagotovili brezplačne počitnice in aktivnosti, mama pa je začela obiskovati brezplačne terapije.

Čez nekaj mesecev me je mama poklicala in povedala, da se stanje počasi izboljšuje. Hčerka je zaključila šolo preko izpitov in občasno dela prek študentskega servisa, sin se je uspešno vključil v novo šolo, sama pa si je našla službo bližje domu, kar ji prihrani čas in stroške prevoza. Moževe dolgove in še nekaj svojih je združila v en kredit, ki ga bo sicer plačevala dalj časa, a si je tako zmanjšala mesečne stroške. Menila je, da bo odslej zmogla sama, brez naše pomoči.

Kljub redni zaposlitvi družina ne zmore sama: stiska, s katero se spopada vse več slovenskih družin

Pretekli mesec pa sem nepričakovano prejela njen klic. V joku mi je povedala, da ne zmore več. Ko sva s sodelavko prišli v njihovo skromno, a urejeno stanovanje, nama je pokazala stene, prepredene s plesnijo, in povedala, da si razvlažilnika ne more privoščiti. S cmokom v grlu je priznala, da se ji je bilo težko spet obrniti na pomoč, a je hvaležna, da smo se odzvali. 

Povedala nama je, da se ji je najemnina povečala na 750 evrov, subvencije najemnine ne more uveljavljati, ker lastnica tega ne dovoli, preostali stroški pa znašajo še okoli 250 evrov. Poleg tega cene življenjskih stroškov in hrane vsak mesec naraščajo. Njena zaposlitev ji povzroča veliko stisko, saj prejema minimalno plačo, delodajalec pa ji kljub dogovoru, da bo večinoma delala dopoldne, ne ustreže. Tako najpogosteje dela popoldanske izmene, velikokrat tudi čez vikende, zaradi česar sta otroka veliko sama. Glede na to, da sta že ostala brez očeta, si želi biti z njima čim več časa, skrbi pa jo, da bi hčerka znova izgubila voljo za obiskovanje šole.

Mama nama zaupa, da ji je težko, ker hčerka velik del lastnega zaslužka namenja za skupne stroške, namesto da bi si prihranila za vozniški izpit, o katerem sanja. Mamin mesečni dohodek znaša okoli 1500 evrov, od tega gre več kot 1000 evrov za najemnino in stroške ter 220 evrov za plačilo kredita. Dodatni stroški za nujni slušni aparat in nekaj tednov bolniške odsotnosti zaradi zdravstvenih težav v poletnem času so družini povzročili še večjo finančno luknjo. Nakup medicinskega aparata zavarovalnica krije le delno, preostanka pa mama glede na trenutno finančno stanje ne zmore odplačati niti obročno. Boji se tudi prihodnjih mesecev, ko bodo stroški zaradi ogrevanja še višji. Razmišlja o selitvi v cenejše stanovanje, a jo skrbi, da bi se otroka znova morala prilagajati na novo okolje.

Ob koncu pogovora nama zaupa, da si želi vsaj en mesec brez skrbi, brez preštevanja zadnjih evrov za hrano. Rada bi hodila v službo, saj je navajena delati, ni ji težko; v svojem življenju je bila le en teden brez službe. Boli jo, da kljub zaposlitvi skoraj ves prihodek namenja samo za to, da imajo streho nad glavo. Otroka sta na srečo skromna, a ji je hudo, da jima ne more omogočiti niti manjše pozornosti. Bila je zelo hvaležna, da smo za otroka priskrbeli prenosni računalnik, saj ga za šolo nujno potrebujeta. Družino bomo znova vključili v naš humanitarni program, ji pomagali s hrano, higienskimi pripomočki in oblačili. Mama se bo znova vključila v terapije, otroka pa v brezplačne dejavnosti. Na finančnem področju bi ji trenutno najbolj pomagalo poplačilo dolga za slušni aparat, zato ji bomo priskočili na pomoč tudi tu.

Takšne in podobne zgodbe družin, ki se obračajo na Verigo dobrih ljudi, so vse pogostejše. Kljub redni zaposlitvi in vsakodnevnemu trudu se mnoge družine znajdejo v položaju, kjer brez pomoči drugih ne morejo preživeti meseca. Čas je že, da država prisluhne tem družinam in ukrepa s sistemskimi spremembami, ki bodo zagotovile dostojno življenje za vse.