Naj šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja

Letošnje šolsko leto je leto preizkušenj. Dobršen del šolanja je namreč potekal na daljavo, od doma. To je med drugim razgrnilo tudi grozljive življenjske razmere otrok in družin, ki jim v današnji družbi ob vseh razpoložljivih virih ne bi smeli biti priča, pravijo na ZPM Ljubljana Moste-Polje. "Mnogo družin živi v neprimernih in premajhnih stanovanjih, nekateri otroci nimajo niti svoje postelje, kaj šele svoje sobe, brez nujne IKT-opreme in dovolj hitre internetne povezave. Mnogim otrokom in mladostnikom so šole in dijaški domovi pomenili edini odmik od nevzdržnih domačih razmer, fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja in pomanjkanja ter tudi lakote. Prav tako so jim pomenili edino možnost za učenje in učno pomoč," opozarjajo. 

Vrnitev v šolske klopi je bila za marsikaterega otroka težko pričakovana, a se je z intenzivnostjo preverjanja znanja veselje spremenilo v strah, tesnobo, žalost. V Večgeneracijskem centru Skupna točka, ki deluje pod okriljem ZPM Ljubljana Moste-Polje, nudijo učno pomoč več kot 200 otrokom, vsak teden pa se jim jih pridruži še vsaj pet. Po izkušnjah strokovnih sodelavcev in terapevtov, ki nudijo pomoč otrokom in družinam, so stiske vse globlje in niso zgolj psihične, ampak vse pogosteje tudi telesne.

"Opažamo vse pogostejše samopoškodovanje otrok, motnje hranjenja, poskuse samomorov, tesnobo, anskioznost. Vse izkušnje in stiske, ki so jih v preteklem letu doživljali doma, so se namreč zdaj združile z velikimi zahtevami pri ocenjevanju in izpolnjevanju učnih načrtov ter s strahom pred neuspešnim nadaljevanjem šolanja," opozarjajo na ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Samo v mesecu aprilu je bilo pri njih v psihosocialno pomoč vključenih 20 mladoletnih otrok, skupaj pa 80 uporabnikov. "To so otroci, ki ne zmorejo zdržati pritiskov, pričakovanj. Otroci, v katerih so se v času dela od doma in prekomerne izpostavitve zaslonski tehnologiji porajala močna občutja tesnobe. Pojavila se je velika apatija, upad motivacije za oblikovanje misli in želja," je povedala terapevtka Monika Erjavec Bizjak.

V ZPM Ljubljana Moste-Polje so zato prepričani, da je v stiku z otroki in mladostniki vredno pomisliti, "da pred nami niso več tisti otroci, kot so bili pred letom dni". Za otroki je namreč izjemno stresno, nepredvidljivo in naporno leto. Učitelji bi zato morali imeti dovolj časa za vzpostavljanje odnosov, da bi jim lahko otroci zaupali. "Neizmerno dragoceno je, da jih poskušajo razumeti, podpreti, verjeti vanje, ustvariti zaupanje in nagraditi tisto znanje, ki so ga otroci zmogli pridobiti v času šolanja na daljavo. To je dolg proces in ker znajo otroci dobro prikriti in potlačiti svojo stisko, če to pomeni lažje preživetje, te stiske pogosto ostanejo neopažene," opozarjajo. 

Kot še dodajajo, se zavedajo, da so nekateri ukrepi bili in so še nujno potrebni za družbeno dobro, se pa vseeno kot humanitarna organizacija čutijo odgovorne, da opozorijo na posledice, ki jih ta situacija pušča na najranljivejših skupinah prebivalstva. Pričakovali so namreč, da bodo v šolah po vrnitvi šolarjev v razrede prilagodili ne le število ocenjevalnih obdobij, ampak tudi obseg ocenjevane snovi, kar pa se kljub vsem opozorilom strokovnjakov ni zgodilo.

Da so skupaj s pedagoško in psihološko stroko pozorno prisluhnili izzivom in zahtevam učencev in dijakov, pa pravijo na šolskem ministrstvu. "Zato sta bila že pozno jeseni 2020 izdan sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2020/2021 ter Sklep o organizaciji pouka in ocenjevanju znanja dijakov v šolskem letu 2020/2021. Z obema sklepoma so bili določeni ukrepi, ki omogočajo zaključek šolskega leta ne glede na to, ali bi se učenci in dijaki še vrnili v šolske klopi ali pa bi izobraževanje na daljavo potekalo do zaključka pouka v letošnjem šolskem letu," so pojasnili. 

Ministrica je tako s sklepom določila, da se pouk v srednjih šolah organizira v enem ocenjevalnem obdobju, šole pa naj s tem uskladijo šolska pravila ocenjevanja znanja, kot so načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določeni z učnim načrtom oziroma katalogom znanja in načrtom ocenjevanja znanja, ter potrebno število ocen pri posameznem predmetu oziroma strokovnem modulu v posameznem ocenjevalnem obdobju. "V okrožnici smo želeli poudariti, da sklep vsebuje tudi določbe za primer, če je dijak v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, in prilagoditve načina ocenjevanja, če znanja dijakov ni mogoče ocenjevati z obveznimi načini ocenjevanja." 

Tudi za osnovne šole so na ministrstvu izdali sklep, ki določa, da se pouk v šolskem letu 2020/2021 organizira v enem ocenjevalnem obdobju. V njem je zapisano tudi, da se pri predmetih, za katere sta določeni največ dve uri tedensko, znanje učenca oceni najmanj dvakrat v šolskem letu oziroma najmanj enkrat, če se tak predmet izvaja po fleksibilnem predmetniku. Pri predmetih, za katere predmetnik določa tri ali več ur tedensko, se znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu. Vse ocene ne smejo biti pridobljene le pisno, razen če pri predmetu, za katerega sta s predmetnikom določeni manj kot dve uri tedensko in se izvaja po fleksibilnem predmetniku, učenca ni možno oceniti več kot enkrat. "Osnovne šole so takrat prejele tudi priporočila ZRSŠ glede preverjanja in ocenjevanja znanja," so pojasnili na ministrstvu.

Na ZPM Ljubljana Moste-Polje pa dodajajo, da je šola "za mnoge edini varni prostor in edina mreža, ki jih morda zmore prestreči, ko ne morejo več prenašati stisk ter pomanjkanja motivacije, vztrajnosti in zaupanja v svoje sposobnosti". "Zato je izjemno pomembno, da v hitenju po doseganju učnih načrtov in ciljev  šola kot varovalni dejavnik ne postane dejavnik tveganja."