Štirje meseci po poplavah: 'Življenje za vse teče dalje, za nas žal ne'

Štiri mesece po katastrofalnih avgustovskih poplavah smo govorili z družino iz Most pri Komendi. Mama, oče, polnoletna hči, šoloobvezen sin in hišni maček. Kot nam pripoveduje mama, so bili pred letošnjim avgustom povsem običajna družina. "Živeli smo 'popolno' družinsko življenje. Bili smo srečni, zdravi, finančno preskrbljeni. Oba otroka sta bila zelo uspešna v šoli in v športu. Skratka, čudovito," razlaga. 

Kar naenkrat pa so se na petkovo jutro 4. avgusta, v pičlih 10 minutah, kot pove, znašli na dnu. "Ostalo nam ni čisto nič, razen pižam in natikačev, v katerih sva s partnerjem zbežala iz stanovanja in hvala bogu zraven rešila tudi našega britančka (op. a. britanska kratkodlaka mačka)," pravi in dodaja, da sta bila otroka na srečo v tem času v koloniji v Savudriji. 

Starša sta ju seveda poklicala in obvestila o dogajanju. "Ko jima je bilo treba sporočiti, da smo ostali brez doma in brez vsega, kar sta imela, in sem na drugi strani telefona slišala jok, kričanje in obup, mi je skoraj počilo srce. Nikomur ne želim, da bi moral kdaj kaj takšnega sporočiti svojim otrokom," pripoveduje. 

"Postali smo brezdomci. Vse je šlo. Vse, kar smo z lopatami zmetali na kup smeti. Vse premoženje, vse spomine, vse obleke. Popolnoma vse," pove. Njihovo atrijsko stanovanje je zalilo do stropa, ostali so tudi brez obeh družinskih vozil, ki sta bili parkirani v garaži. "Bili sta popolnoma uničeni in sta šli samo še na odpad," pravi. Poleg stanovanja je voda povsem zalila tudi klet, kar pomeni, da so ostali tudi brez vseh stvari, ki so jih hranili tam. 

"Od stresa sem še nekaj dni po poplavah bruhala, mesec dni nisem skoraj nič jedla"

Zanimalo nas je, kako so preživeli prve dni po poplavah. "Iskreno povedano, niti ne vem, kako je prve dni vse potekalo. Bili smo v takem šoku, da enostavno ne dojameš, kaj se dogaja. Skušaš se prebiti iz ure v uro, čeprav niti ne veš, kje začeti. Za nekaj dni sem morala na pomirjevala, ker sem se sesula. Mene je to ubijalo," razlaga. 

Hkrati se je spraševala, kam bo sploh dala otroka, ko se vrneta. "Kaj naj jima dam za obleči? Za jesti? Kje bosta spala? Sploh se ne smem spomniti na to, ker me je groza. Še danes ne vem, kako smo to preživeli," pravi. Od stresa je še nekaj dni po poplavah bruhala, mesec dni ni skoraj nič jedla. Izgubila je veliko kilogramov in še danes si ni opomogla. 

"Začeti znova s čiste nule, to je skoraj nemogoče. A nekako shajamo. Še sama ne vem, kako," je povedala. Kot pravi, jim je na pomoč priskočilo ogromno prostovoljcev – od gasilcev in vojske do prijateljev in znancev. S skupnimi močmi so spraznili stanovanje in vse skupaj odpeljali na odpad. Ostale so gole stene, ki so jih sčasoma začeli obnavljati. 

"Država od sebe do danes ni dala niti evra"

"Danes imamo že na novo speljano elektriko in vodovod. Postavili smo nove knauf stene. Ulili smo tlake," pravi. V tem vmesnem času pa so morali v najem. "Stanovanje smo si morali sami priskrbeti, saj ne občina ne država v to smer ni naredila nič. Če bi čakali na njih, bi bili še vedno na cesti," je prepričana. Tržna najemnina znaša 750 evrov, CSD jim je odobril 416 evrov subvencije, ostalo morajo kriti sami. 

"Država od sebe do danes ni dala niti evra," pravi. So pa donacije prišle od Zveze prijateljev mladine, člani katere so, kot pravi, tudi edini dejansko prišli na teren in jim dali upanje, da niso sami. Nekaj manjših donacij so prejeli še od Karitasa, Rdečega križa, pa tudi od prijateljev in znancev. "Večja donacija nas je dosegla tudi od Radia 1. Oni so neverjetni," je povedala. 

"Kar se tiče donacij ljudi in nevladnih organizacij, je tukaj moj velik poklon, kar pa se tiče pomoči od tistih, od katerih bi morala priti, od tistih, ki so odgovorni za to, od tam pa nič," je povedala o državi in občini. "Nimam besed, prazne obljube in nakladanje," je dodala in pojasnila, da je vse, kar so dobili od državnih institucij, pomoč CSD-ja, in sicer v obliki finančne pomoči ob elementarnih nesrečah. 

"Kljub temu življenje od nas zahteva, da 'normalno' živimo naprej"

Ocenila je, da je njihova družina utrpela približno 300.000 evrov škode z voziloma vred. "Pa verjetno sem premalo rekla, saj se vsega tako ali tako ne da ovrednotiti. Govorim o oblačilih, nakitu, elektroniki," je orisala. Pravi, da niso niti blizu temu, da bi vsaj približno lahko zaživeli, kot so živeli pred poplavo. "Če sploh bomo lahko še kdaj tako živeli," pravi. 

Štiri mesece po poplavah je naša sogovornica še vedno v precej slabem psihičnem stanju. "Nastala je precej velika travma, šok je bil prevelik," pravi in dodaja, da življenje od njih vseeno zahteva, da "normalno" živijo naprej. "Služba, šola, treningi," je naštela. 

"O avgustovskih poplavah se vedno manj govori, ostali smo prepuščeni sami sebi. Vsak se mora znajti sam. Kdaj, in če se bomo sploh upali, se bomo vrnili v naš dom? Nekje junija 2024, če bodo to dopuščale finance," je povedala in pojasnila, da je to precej odvisno od tega, ali se bo država "končno zganila in dala od sebe vse te milijone in milijarde, ki jih je prejela za namen avgustovskih poplav".