Veriga dobrih ljudi

Če bi vam delodajalec nudil nadomestilo za 'prostovoljski dan', bi šli pomagat?

Ljubljana, 05. 12. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Kaya Kamenarič
Komentarji
0

Vsi smo že slišali, da ljudje, ki pomagajo drugim, čutijo posebno toplino in se glede samih sebe počutijo bolje. Vendar pa ob hitrem tempu življenja marsikdo nima časa, da bi po opravljenem delu še ure delal kot prostovoljec. Naše podjetje Pro Plus je, ker želi spodbuditi prostovoljsko delo, zaposlenim namenilo štiri prostovoljske dneve na leto. To so dnevi, ko zaposleni lahko nekaj dobrega za druge naredimo kar med delovnim časom, podjetje pa nam nudi 100-odstotno nadomestilo. Konec novembra smo tako zavihali rokave in se odpravili v skladišče Zveze Anita Ogulin in ZPM.

Akcija priprave paketov živil in higienskih pripomočkov
Akcija priprave paketov živil in higienskih pripomočkov FOTO: Ana Črešnar

Direktorica kadrovske službe Pro Plusa Nataša Plementaš pravi, da ideja o "prostovoljskih dneh" izhaja iz širšega koncepta družbene odgovornosti. Pravi, da je kultura pozitivnega vpliva in vračanja skupnosti ter okolju že od začetka prepletena s kulturo in vrednotami našega podjetja. 

"Družba je prepoznala potrebo, da zaposlene opolnomočimo in jim omogočimo, da na aktiven način prispevajo skupnosti, podprejo pobude lokalne skupnosti in organizacij ter na ta način vračamo skupnosti in krepimo solidarnost," je pojasnila in dodala, da akcije zaposleni izvajajo v okviru aktivnosti CME Cares in POP ME BRIGA!

Podjetje je pobudo sprejelo lani poleti. "Aktivirali smo se ravno v času poplav v Sloveniji, ko se je jasno pokazalo, kako pomembno je prostovoljstvo v izrednih okoliščinah," pravi Plementaševa, a pri tem dodaja, da je pomembno, da dejavnosti spodbujamo skozi vse leto. 

Kar nekaj pobud organizira naša interna ekipa, pri čemer je v ospredju Tanja Picek, ki je v sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin in ZPM že pripravila številne aktivnosti, je še povedala Plementaševa in naštela zbiranje in pakiranje šolskih potrebščin, sestavljanje pogradov za Počitniški dom Zambratija in nedavno pakiranje Miklavževih paketov in razvoz paketov pomoči. 

"Naši sodelavci se udeležujejo krvodajalskih akcij in na številne druge načine priskočijo na pomoč, ko je potrebno. Nekateri sodelavci že vrsto let delujejo na ta način, vendar so za zdaj v manjšini. Želeli bi si, da bi njihov zgled postal navdih za širšo skupnost ter spodbudil večjo vključitev in sodelovanje pri podobnih pobudah," je še povedala direktorica kadrovske službe. 

Delavcem v posameznem koledarskem letu pripadajo štirje plačani dnevi za prostovoljstvo, ki se ne prenašajo iz leta v leto. V lanskem letu je 50 zaposlenih opravilo več kot 460 prostovoljskih ur. 

Zakaj so štirje prostovoljski dnevi super?

Ester Rupnik, urednica portala Moški svet, meni, da s takšnimi akcijami lahko prav vsak nekaj doprinese in nekomu polepša dan, hkrati pa napolni sebe. "Običajno si po koncu službe težko vzamemo čas, marsikdo se daleč vozi ali pa mora po otroke. Če lahko kot prostovoljci delamo med delovnim časom, pa tako tudi čas z družino ne trpi," je povedala.

Da je v stiski veliko več ljudi, kot se zavedamo, meni Katja Kojadinović, vodja oddelka podpore uporabnikom CME Adria. "Ko nastopi stiska, ljudje, ki potrebujejo pomoč, tega zagotovo ne obešajo na veliki zvon. Zato je v bistvu pomembno, da se o tem veliko govori in da ljudje slišijo, da ni nič narobe, če se znajdeš v situaciji, ko potrebuješ pomoč," pravi. 

Kojadinovićevi se zdi to, da Pro Plus nudi prostovoljske dneve, odlična ideja. "Mislim, da bi se morala tega posluževati vsa podjetja. To je res dobra gesta tako podjetja kot zaposlenih, ki se za to odločijo," je povedala, a dodala, da je treba ljudi k prostovoljstvu še vseeno spodbuditi. "Težava je predvsem v tem, da če še nisi bil, ne veš, kaj pričakovati," je delila in dodala, da je sama tokrat prvič izkoristila prostovoljski dan. 

Tjaša Potočnik, ki v našem podjetju dela kot strateg za družbena omrežja in digitalno oglaševanje, že sicer rada sodeluje v humanitarnih akcijah, sodeluje tudi v projektu Botrstvo. Meni, da smo kot družba na nekaterih področjih postali preveč sebični. "Premalo se zavedamo, koliko ljudi je danes v Sloveniji dejansko res na enem zelo težkem pragu in da se na tem pragu že naslednji mesec lahko znajdemo tudi mi," meni. 

"Jaz mislim, da bi moralo vsako podjetje, ki želi biti eden boljših zaposlovalcev, zaposlenim ponuditi priložnost, da naredijo nekaj v dobrodelne namene. Ker na koncu dneva bo delo v službi narejeno, ampak ta dober občutek, ki ga človek dobi, ko nekomu pomaga, pa je res neprecenljiv," je še povedala Potočnikova.

Potočnikova ocenjuje, da prostovoljski dnevi marsikoga, ki se sicer prej še ni srečal s prostovoljstvom, spodbudijo, da se preizkusi tudi na tem področju. "Mislim, da so ti štirje dnevi neka pravšnja ali pa minimalna mera za to, da se človek spozna s prostovoljskim delom. Da vidi, kaj vse obsegajo ti projekti, kako lahko sam postane del tega," pravi in razlaga, da tako človek tudi zunaj akcije začne razmišljati, kako bi lahko pomagal skupnosti. 

Pogosto tudi ne vemo, kaj vse bi humanitarnim organizacijam prišlo prav. Ne potrebujejo namreč le materialne pomoči, večkrat potrebujejo tudi par pridnih rok ali pa druga znanja prostovoljcev. Potočnikova je ugotovila, da bi lahko na pomoč priskočila tudi z učnimi urami ali pomočjo pri domači nalogi tistim otrokom, ki te pomoči od staršev iz takšnih ali drugačnih razlogov žal ne dobijo. 

Tudi Ani Črešnar, ki dela v klicnem centru Pro Plusa, se zdi prostovoljstvo zelo pomembno. "Zdi se mi, da ljudje, ki so v stiski, sicer ne bi prišli do pomoči, še sploh pa ne tako hitro," je prepričana. Prav zato je vesela, da ji je podjetje omogočilo, da je tudi sama priskočila na pomoč. 

"Zdi se mi, da kot podjetje stremimo k temu, da pomagamo. To se mi zdi ena zelo dobra stvar, da lahko štiri dni na leto porabiš za to, da greš nekam pomagat," pravi Črešnarjeva, ki dodaja, da je na nek način ponosna na to, da dela v podjetju, ki nekaj takšnega omogoča. "Se mi zdi, da se ti tudi odnos do podjetja spremeni, postaneš bolj pripaden podjetju, kjer veš, da počne nekaj dobrega za skupnost," je dodala. 

Hkrati pa je to lahko, kot pravijo zaposlene, neke vrste timbilding. "Spoznaš nove obraze iz oddelkov, s katerimi sicer ne sodeluješ. Se povežeš še z drugimi sodelavci, slišiš kakšno drugo mnenje, drugo izkušnjo, ki ti da drugačen pogled, te nekaj nauči. To so dobrodošle izkušnje tudi za nadaljnje delo v podjetju," meni Rupnikova. 

Zakaj bi se moral vsak preizkusiti v prostovoljskem delu?

Rupnikova je prepričana, da bi moral vsak vsaj poskusiti sodelovati pri kakšnem prostovoljskem projektu. "Potem vidiš, kakšno prostovoljsko delo ti odgovarja. Mislim, da nimaš kaj izgubiti, ker tisti dan vsaj nekaj dobrega narediš," pravi in dodaja, da se potem še vedno lahko odločiš za kakšen drug način, kako lahko nekomu pomagaš. 

"S prostovoljskim delom tudi nekako okrepiš svojo samozavest, ker veš, da si nekaj dobrega naredil. Na ta račun se pač bolje počutiš v svoji koži. Ne vem, to je nekako zastonj razlog za dobro voljo, ki je še sploh v megleni Ljubljani kar doborodošla," se je pošalila Rupnikova in dodala, da se po opravljenem delu res dobro počutiš, saj veš, da je zaradi tebe nekomu lažje. 

"Prostovoljsko delo mi da eno tako toplino, ki nam je v tem nekem hitrem tempu življenja vsem primanjkuje. Si pač v službi osem ali devet ur na dan, prideš domov in ponoviš vsak dan isto rutino. Če to rutino malo razbiješ, sploh pa v dober namen, se mi zdi vrhunsko. Še sploh, če se ob tem počutiš tako zelo toplo, ker veš, da se zaradi tebe nekdo bolje počuti," je delila Potočnikova. 

Sodelovanje v prostovoljskih akcijah bi Črešnarjeva priporočila tudi drugim. "Tudi iz tega vidika, da običajno slišimo zgodbe ljudi, kje kaj preberemo, ampak se nam ne zdi, da se to pri nas res dogaja. To je nekje odmaknjeno od nas. Ampak ko ti nekdo iz prve roke pove, nekdo, ki ima stik s temi družinami, drugače gledaš na stvar. In dober občutek je, ko pomagaš. Jaz sem res srečna, da lahko pomagam," je še dodala Črešnarjeva. 

Kako je bilo na prostovoljski akciji v skladišču Zveze Anita Ogulin in ZPM?

Rupnikovo je navdušilo, da so na Zvezi Anita Ogulin in ZPM najprej povedali, s čim se ukvarjajo, saj sploh ni vedela, na koliko področjih delujejo. "Zelo se mi je zdelo zanimivo, na kakšne načine preverjajo družine. Da ne more kar vsak dobiti pomoči na lepe oči in sistema prinašati naokoli. Da je vse tako dobro preverjeno in zdaj mi bo tudi lažje nekaj podariti, ker bom vedela, da gre v prave roke. Ker se po Sloveniji širijo takšne in drugačne novice in se človek potem vpraša, ali stvari res pridejo na pravi naslov," je povedala in dodala, da je res vesela, da je lahko videla, kako stvari potekajo. 

Podobno tudi Kojadinovićeva ceni, da je lahko slišala zgodbe iz prve roke. "Veliko slišimo in preberemo, ampak je zelo pomembno, da stvari, ki jih slišimo in preberemo, tudi preverimo. Preverimo transparentnost in integriteto neke organizacije," pravi in dodaja, da bo zdaj z večjim veseljem in mirom pomagala tudi v prihodnje. 

"Načeloma ljudje delujemo tako, da če se nas neka stvar ne dotakne osebno, ali pa naših najbljižnjih, si verjetno mislimo, da se sploh ne dogaja. Mislim, da je pomembno, da se udeležujemo takšnih akcij, da bolje razumemo, kako svet deluje, v kakšnih stiskah so nekateri ljudje in na kakšen način jim lahko pomagamo," še pravi.

"Imam dva otroka in otroci nekatere stvari pač prerastejo in se začnejo kopičiti, še zlasti, če živiš v majhnem prostoru. Zdaj sem dve leti intenzivno iskala, kam lahko odnesem sestavljanke, ki doma niso več zanimive. Nekaj sem se že dogovorila z vrtcem, ampak do danes nisem vedela, da sestavljanke zbirajo tudi na Zvezi Anita Ogulin in ZPM," je povedala in dodala, da se je že dogovorila, da bo nekaj stvari prinesla tudi v njihovo skladišče. 

"Delo se mi je zdelo super, dinamično. Pripravljala sem higienske pakete in pa pakete s hrano," je pojasnila Rupnikova in dodala, da gre za osnove potrebščine, ki bi jih moral imeti prav vsak. "S puncami smo razvrščale oblačila, predvsem oblačila za otroke, da starši potem lažje izberejo, kaj bi njihovi otroci nosili," medtem pravi Črešnarjeva in dodaja, da ni bilo preveč naporno, še sploh ne v dobri družbi. 

Veriga dobrih ljudi
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.