Čas koronske krize je eden najtežjih v zadnjem obdobju, kar je opaziti tudi na čustvenem področju tako otrok kot odraslih. Znotraj programa psihosocialne pomoči, ki jo v Verigi dobrih ljudi nudijo družinam, posameznikom, otrokom in mladostnikom, opažajo, da se je število uporabnikov v primerjavi s časom pred epidemijo, potrojilo. Ker se zavedajo, kako pomembno je, da vsak, ki pomoč potrebuje, to tudi takoj dobi, so v delo vključili zunanje sodelavce. Kot poudarjata Monika Erjavec Bizjak, terapevtka v Verigi dobrih ljudi in Tanja Petek, sekretarka ZPM Ljubljana Moste-Polje potrebuje posameznik takojšnjo pomoč, saj svoje stiske ne more dati na stran za nekaj mesecev, ampak pomoč potrebuje tukaj in sedaj.
Erjavec Bizjakova pojasnjuje, da se stiske kažejo na vseh področjih naše družbe. "In zares smo v stiski – polni strahu, nezaupanja, jeze, nezadovoljstva in naveličanosti. Stres, ki sprva lahko v človeku prebudi prilagoditvene sposobnosti, se je po 14 mesecih trajanja epidemije razvil v kronični stres, ki pa močno spodkopava naše duševno zdravje, slabi imunski sistem in prizadene naše kognitivne funkcije," pove in doda, da ne izgorevajo samo ljudje, ki so v tem času preobremenjeni s svojim delom znotraj službe, ampak se izgorevanje pojavlja tudi pri ljudeh, ki so preplavljeni s strahom, kako prerazporediti položnice, da bodo lahko prišli čez mesec ali pa dan za dnem preživljajo v konfliktnih, nasilnih in nezdravih odnosih.
Na ZPM Ljubljana Moste-Polje v zadnjem času največkrat pokličejo starši, ki so izgubili službe in posledično nimajo denarja za najnujnejše stvari (hrano ali plačilo tekočih položnic). Večina jih namreč nima prihranjenega denarja, saj so delali in živeli iz rok v usta, veliko pa jih je tudi zadolženih. "Opažamo, da nimajo znanja o vodenju financ," pojasnjuje.
Sicer pa ima večina odraslih, ki obiskuje terapije, težave v medosebnih odnosih, pogosto gre za ločitve, nasilje v družini, trpinčenje partnerja ... Starši pomoč velikokrat iščejo tudi pri vzgoji otrok, pa tudi zaradi različnih odvisnosti, s katerimi se spopadajo njihovi otroci in mladostniki.
Zaskrbljujoče je, da je v veliko družinah prisoten alkohol, vse bolj pa to opažajo tudi že pri mlajših najstnikih (tretja triada OŠ). "Na letovanjih in taborih otrok opažamo vse večjo odtujenost otrok, slabo samopodobo in tudi zanemarjenost predvsem mlajših otrok iz veččlanskih družin iz različnih koncev Slovenije. Večkrat otroci in mladostniki tudi sami spregovorijo o svojih težavah doma. Preveč staršev še vedno fizično kaznuje otroka, otroci so vse prevečkrat žrtev starševskih nesoglasij in prepiranj. Svojih težav, zanimanj in potreb ne delijo s svojimi starši. Vse prevečkrat se znajdejo sami brez pravih ljudi, ki bi jim lahko zaupali. Takrat težave iščejo v sebi in jih poskušajo potlačiti na zelo neprimerne in sebi škodljive načine," pojasnjujeta Erjavec Bizjakova in Petkova.
Stiske mladostnikov so se v obdobju epidemije namreč zelo poglobile. Velik del stisk je povezan s prekomerno uporabo zaslonov – telefonov, tablic in računalnikov, opozarja Erjavec Bizjakova. "Tehnologija možgane sili v neravnovesje - krepi se logično mišljenje, upada pa čustveno in ustvarjalno mišljenje. Hitrost in količina dražljajev, ki jih sproža zaslonska tehnologija, močno vplivata na razvoj možganov. Za nekatere vrste misli, posebno za moralno odločanje o socialnem in psihološkem stanju sebe in drugih, si moramo vzeti ustrezen čas za razmislek. Če se vse skupaj prehitro dogaja, posameznik morda nikoli ne bo v polnosti začutil sebe oz. bližnjega in ob tem lahko vidimo, kako izgubljamo sočutje in empatijo. Nekatere raziskave glede uporabe pametnih telefonov razkrivajo neverjetne posledice prekomerne uporabe le-teh in tudi pri svojem delu lahko opazim porast samopoškodovanja, samomorilskih misli, motenj spanja, tesnobe, samoizolacije ter motenj pozornosti pri otrocih in mladostnikih," pojasnjuje.
Sicer se pri otrocih in mladostnikih stiske kažejo v apatiji do šolskega dela, opuščanju prostočasnih aktivnosti in želji po druženju, težavah s koncentracijo, hitrih spremembah v razpoloženju in motnjah spanja. Ko otrok ali mladostnik izgubi zanimanje za svoje vrstnike, sorojence in bližnje ter ne najde več volje za prosto igro in raziskovanje, ob tem pa se pojavi razmišljanje ali vedenje, s katerim bi lahko ogrožal sebe ali druge, je to vedenje klic na pomoč, opozarja terapevtka. A kot pravi, so ravno ti otroci del družinskih razmerij, ki ne zmorejo ali ne znajo slišati tega klica na pomoč. Velikokrat so namreč tudi starši premočno obremenjeni s svojimi stiskami.
Vsaka družina ima namreč svoj način prilagajanja na trenutne razmere in nekateri se zmorejo prilagoditi bolje kot drugi. Od zmožnosti prilagoditve na trenutno stanje je namreč odvisna tudi čustvena odpornost, kako smo opremljeni s tem, da zdržimo v težki in neprijetni situaciji.
V obdobju epidemije so nam bile odvzete naše rutine in navade, vse kar ljudem predstavlja varnost. S spremembo rutine se v ljudeh hitro pojavijo tesnobna in anksiozna občutja, saj so soočeni z nepričakovanimi in nepoznanimi dejavniki. Iz dneva v dan je namreč več ljudi, ki dosežejo točko, ko ne zmorejo več zdržati. "Pomembno se mi zdi, da ljudi opogumimo, da najdejo moč tako, da poiščejo pomoč," poudarja in dodaja, da jim je na ZPM Ljubljana Moste-Polje pomembno, da lahko družini pomagajo celostno in da v njihove programe vključujejo tako starše kot tudi otroke.
V sklopu programa Veriga dobrih ljudi uporabnike vključijo na brezplačno psihosocialno pomoč in terapije, otroke vključujejo v prostočasne aktivnosti, vodijo jih na letovanja in počitniške tabore, kjer lahko z vključitvijo v novo okolje pridobijo nove izkušnje in spoznanja. Prav tako vodijo preventivni program Dobro sem za krepitev duševnega zdravja odraslih in otrok. Udeleženci spoznavajo različne tehnike usmerjanja in uravnavanja svojih čustev, vedenj in misli.
"Pomembno je, da se v življenju naučimo spoprijemati z različnimi situacijami, predvsem tistimi neprijetnimi, v katerih je še posebej težko zdržati," zaključita Erjavec Bizjakova in Petkova.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.