S skrbjo sem se javila na telefon. "Gospa, oprostite, res sem pozna, vendar bi rada osebno govorila z vami. Vam odgovarja jutri?" me vpraša. Zanimalo me je, ali potrebuje takojšno pomoč. Odgovorila je, da ni v nevarnosti ter da me bo obiskala jutri na Proletarski. Naslednji dan sem starejšo gospo toplo sprejela v naše prostore. Čeprav je nosila skromna oblačila, je bila brezhibno urejena.
Povedala mi je, da je izgubila dom. "Pri teh letih sem skupaj z invalidno hčerjo, staro 60 let, ostala na cesti". Takoj sem pomislila na ujmo, ki je razdejala Slovenijo in bila sem pripravljena na takojšnje ukrepanje. Toda usoda gospe z invalidno hčerko ni prihajala s poplavljenega območja, temveč iz večjega mestnega središča.
Živeli so skupaj z vnukovo mlado družino v majhni in utesnjeni hiši, kjer so si delili skupno gospodinjstvo. Štiričlanska družina je tako prebivala le v eni majhni sobici. Z željo po samostojnem življenju se je vnuk zadolžil za nakup nekoliko večjega in novejšega stanovanja. Skupaj z ženo sta varčevala za polog, za preostali znesek vrednosti stanovanja pa se je izdatno zadolžil. Za varovanje odplačila dolga je prosil babico za pomoč.
Gospa jim je omogočila jamstvo dolžniško-upniškega razmerja tako, da je svojo hišo dala pod hipoteko. Vse je potekalo v najlepšem redu, dokler se ni poslovanje banke spremenilo. Terjatve do dolžnikov je prevzela druga pravna oseba, ki je zaostrila pogoje odplačila dolgov. Novi pogoji odplačevanja so bili za vnuka in družino nemogoči. Svoje babice o tem ni obvestil. Tako je pred dvema letoma izvedela, da se mora vnuk izseliti iz stanovanja, za katero je podala jamstvo svojega doma.
Anita Ogulin je dolgoletna prostovoljka, človekoljubka, humanitarka in borka, ki živi za zgodbe, ki jih piše življenje. Je čutna, a hkrati energična ženska, ki črpa moč iz svoje družine in narave, je mati dveh otrok in babica dvema vnukoma. Ni ji vseeno, v kakšni družbi živimo, in za to, da bi se svet spreminjal na bolje, se vsak dan goreče trudi. Utrinke svojih dni zapisuje v dnevnik za našo spletno stran.
Podarila mu je vse prihranke
Ko jo je obiskal in ji povedal, da je izgubil stanovanje, se ji je tako zasmilil, da mu je podarila vse svoje prihranke in prihranke pokojnega moža. Z njeno pomočjo se je z družino lahko preselil v najemniško stanovanje. Zanimalo jo je, kaj bo z njeno hišo, ki je bila navedena kot jamstvo za odplačilo dolga. Vnuk ji je zagotovil, da je z rubežem stanovanja, ki naj bi ga odplačeval, poplačan tudi celoten dolg.
Za tem je gospa začela prejemati vabila na sodišče. Nastalo situacijo je želela rešiti z vnukom, a jo je vedno pomiril, da gre za pomoto in jo pozival, naj se na vabila ne odzove. Tistega dne, ko je prejela sklep o izselitvi, ne bo nikoli pozabila. Vsa v solzah mi je povedala, da je verjela, da gre za pomoto. Vnuku je zaupala in mu naivno verjela, da je z izgubo novega stanovanja poravnana celotna vsota dolga.
Z invalidno hčerko je ostala brez strehe nad glavo
S sklepom v rokah je odšla na sodišče, kjer je izvedela, da dolgovi niso poravnani. Svoj dom je tako morala prepustiti za poplačilo preostanka dolga. Nikakor ni sprejela dejstva, da se morata s hčerko izseliti. Zato je ostala v hiši vse do zadnjega dne, ko so se na vratih pojavili rubežniki s policijskim spremstvom. Prosila jih je za nekaj dni odloga, da uredi svoje mobilno imetje.
Obiskala nas je v upanju, da ji bomo s pomočjo programa Veriga dobrih ljudi lahko pomagali in skupaj našli pot. Zelo dejavna je bila tudi gospa sama in uspelo ji je najti začasno streho nad glavo. Stojimo jima ob strani, toda potrebujeta večjo varnost, in sicer v dolgotrajnem najemu stanovanja.
V zgodbah našega vsakdana je vse več prosilcev za streho nad glavo, saj smo ujeti v primežu močne draginje in hude stanovanjske krize. Vsak dan se pomikamo bližje robu revščine, s katero se že bori nepredstavljivo veliko število družin in šoloobveznih otrok.
Vsak dan je nova priložnost, da posežemo po dobroti in solidarnosti. Lažje je, če ti nekdo stoji ob strani, ponudi topel objem ali nameni sočutno besedo. Postanimo družba odprtih vrat, da lahko nanje potrka čisto vsak.
