Skriti obrazi sodobne revščine

Danes je razmeroma lahko pridobiti marsikatero dobrino, saj mnogi ljudje donirajo oblačila, obutev in druge predmete, ki jim ne ustrezajo več. Mnoga podarjena oblačila so izvrstno ohranjena in včasih celo zvenečih blagovnih znamk, kar lahko človeka, ki jih nosi, prikaže kot dobro preskrbljenega, čeprav so bila oblačila pridobljena pri humanitarnih organizacijah. Tudi mobilni telefon, ki je postal nujen za delovanje v sodobni družbi, je razmeroma enostavno pridobiti.

Ob naših terenskih obiskih družin pogosto vidimo domove, polne stvari, ki so bile nakopičene zaradi strahu pred pomanjkanjem. Otrokom nikoli ne manjka poceni plastičnih igrač, saj tudi te ni težko dobiti. Tisto, kar na prvi pogled deluje kot obilje materialnih dobrin, se pogosto izkaže za iluzijo. S sodelavkami smo navajene pogledati mimo navideznega obilja, da prepoznamo resnično stisko. Ko odstranimo te moteče elemente, se lahko osredotočimo na osnovne stvari, ki bi jih moral imeti vsakdo – varna streha nad glavo, topel in suh dom, primerna oblačila in obutev, čista pitna voda ter hrana za nekaj prihodnjih dni.

Ko je za osnovne potrebe poskrbljeno, se osredotočimo na druga področja. Najpogosteje gre za pomoč pri plačilu položnic, da preprečimo izterjave ali deložacije, pomoč s pravnim ali psihosocialnim svetovanjem ter druge oblike podpore, ki jih družinam v stiski nudimo v okviru Verige dobrih ljudi.

Bila sem pripravljena, da bo stanje pri naslednji družini podobno. Mama je v telefonskem pogovoru opisala njihove glavne težave in jasno mi je bilo, da bo situacija težka. Vendar me je presenetila izjemna beda, v kateri trenutno živi mlada štiričlanska družina.

Starša s petletnim dečkom in 11-letno deklico s posebnimi potrebami živita v ruševini, ki jo postopoma obnavljata. Majhno, staro in deloma porušeno hišo z nekaj zemlje sta kupila, ker nista imela druge izbire. Zaradi prodaje sta se morala skoraj čez noč izseliti iz najetega stanovanja, oče pa je ravno v tem času izgubil službo, kar je še poslabšalo finančno stanje. Kljub mnogim vlogam in prošnjam v tako kratkem času niso uspeli pridobiti neprofitnega stanovanja, saj jih v občini ni na voljo. Iskanje tržnih stanovanj je bilo brez uspeha, saj so ta predraga, najemodajalci pa neradi oddajajo stanovanja družinam z nizkimi dohodki. Znanec je prepoznal njihovo stisko in jim v odkup ponudil podrtijo z nekaj zemlje, ki jo lahko odplačujejo postopoma.

Oče se poleg iskanja službe posveča obnovi stavbe z doniranim materialom. Kljub mladosti, moči in številnim spretnostim mu je s pomočjo soseda uspelo prekriti streho in ruševino spraviti v bivalno stanje v enem mesecu.

Ko sva se s sodelavko po razritem kolovozu pripeljali do hiške, naju je pričakala mama. Povedala je, da je bila stara hiška verjetno nekoč majhna kmetija, nato pa v uporabi kot počitniška hiša. Pridružila sta se nam še oče in njun sin, ki je očka v vsem posnemal. Skupaj z mamo sta nama razkazala dom, ki je v resnici le skromno urejen prostor, v katerem se vsi štirje stiskajo, kuhajo in spijo. V enem kotu je velika postelja, kjer spi mama z otrokoma, oče pa si postilja na tleh. V drugem kotu je peč na drva, ki zadimi celoten prostor, če ni pravilno nastavljena, zato imajo vsa oblačila pokrita s polivinilom. Kuhinja, sestavljena iz različnih elementov, je sicer delujoča, vendar nimajo vode. Drugi prostor je še v izdelavi in za zdaj služi kot shramba za vso lastnino, ki jo morajo pokrivati s polivinilom, saj prostor še ni zaprt, skozi nedokončano ostrešje pa so vidni grozeči oblaki, polni dežja.

Stranišče imajo urejeno v predprostoru, ki ga zastrira debela tkanina, ki omogoča vsaj osnovno zasebnost. Mami je bilo nerodno, ko nama je razkazovala prostore, kjer se odvija vsakodnevno življenje njihove družine. Očitno je bilo, da jo zelo skrbi, da bi otroka v družbi zaznamovali zaradi razmer, v katerih živijo. Večkrat je poudarila, da ji je najpomembneje, da sta otroka vedno čista in urejena, ko gresta v šolo in vrtec. Pokaže mi svoje razpokane dlani in pove, da vse perilo pere na roke, saj priklop na elektriko še ni dokončan, zato pralni stroj le nabira prah.

Čeprav imajo črpalko za deževnico in dve starejši sončni celici, s katerimi bi lahko ogrevali vodo, vse to za zdaj le čaka na priklop na omrežje. Pred hišo se paseta kozi, na kateri je deček še posebej ponosen, saj deklica zaradi zdravstvenih težav lahko pije le kozje mleko. Deklica, ki trpi za hudimi avtističnimi in drugimi pridruženimi zdravstvenimi težavami, je odvisna od skrbne mame, ki prejema nadomestilo za njeno nego.

Da bi družini zagotovili čim bolj varno življenjsko okolje, bomo pomagali čimprej pripraviti dom na prihajajoče mrzle dni. Priklop na električno omrežje, izolacija prostorov in varna peč na drva so osnovni pogoji, da lahko družina živi človeka vredno življenje. Le tako se bo mama lahko posvetila skrbi za otroke, oče pa bo lahko ponovno začel delati, ne da bi ga skrbelo, ali bo medtem hiša zamakala in ali bosta otroka spala v mrazu.

Ob tem obisku sem prvič občutila, da se skrajna revščina, o kateri sem brala v romanih, vse bolj uresničuje v vsakdanjem življenju v Sloveniji. Beda ljudi na robu se zdi vse bolj globoka in otipljiva. Siromaštvo, ki je bilo nekoč vidno predvsem v manj razvitih delih sveta, zdaj prihaja na slovensko podeželje in ulice naših mest. V zadnjem času so se spalnim vrečam pod mostovi in podhodi pridružile celo vzmetnice ob glavnih ulicah, mimo katerih ljudje hitimo po svojih opravkih – mnogi, ne da bi sploh opazili sočloveka, ki tam leži.