Pretresljive stiske s poplavljenih območij

Ob sredah in četrtkih pred skladiščem Zveze prijateljev Mladine Ljubljana Moste Polje običajno že zjutraj stoji avto s posebnim napisom, ob njem pa tisti, ki jim za sočloveka ni vseeno. "Zelo pomembno je, da se srečamo z ljudmi, da oni vedo, da niso sami," pravi Anita Ogulin. V nedavnih poplavah smo Slovenci dokazali, da znamo pomagati drug drugemu, ko je najhuje. A voda je odtekla, blato so počistili, prostovoljci po večini odšli, marsikomu pa so ostali samota in skrbi.

Prva postaja je bila občina Braslovče, in sicer naselje v Letušu. V tem naselju ni človeka, ki ga ne bi prizadela voda. Med njimi je tudi 80-letna Paula Zupanc Ecimovič. Paula je profesorica. Sociologijo in kulturne študije je nekoč predavala doma in v tujini. "V Londonu, Parizu, New Yorku, San Franciscu, vsa ta okolja. Predavala sem tudi na Kitajskem, v Pekingu, takrat, ko še nismo imeli stikov s Kitajsko," razlaga. Zdaj, ko bi morala mirno uživati sadove svojega dela, nima ne doma ne varne prihodnosti. "Občina nama je dodelila eno majhno stanovanje za ta čas," pravi Paula. Hišo je treba povsem prenoviti.

Na drugi strani živi mlada štiričlanska družina. Tudi njim je narasla voda uničila pravkar prenovljeno gnezdo. Blata so se znebili, strahu pa se jim še ni uspelo. "Malo smo pod stresom, ker ne vemo, kdaj bo spet poplavilo," pravi mama. Mlada starša z leto in pol ter štiri leta starima otrokoma sta lani s kreditom kupila ta skromni vikend. A kar sta z lastnimi rokami ustvarjala eno leto, je voda uničila v enem dnevu. Sama s kreditom in minimalno plačo poškodovanega stanovanja brez pomoči občine in Verige dobrih ljudi ne bi mogla obnoviti. Bolj kot vse potrebujejo varno prihodnost. V roku dveh let naj bi namreč celotno naselje selili v Braslovče. "Otroka se ne obremenjujeta toliko, k srcu sta si jemala igrače, ki jih je odneslo," se pošali mamica.

Petčlanska družina je že pred poplavami bila svoje bitke in preizkušnje, nenehno razpeti med bolnišnicami v Velenju in Ljubljani zaradi najmlajšega člana, ki je zaradi prezgodnjega poroda utrpel poškodbe. Tudi ostali člani niso povsem zdravi. "Zdaj so mi še sladkorno našli, čakam na prave rezultate. Potem še ta voda. Jaz bom že preživela, hudo mi je za otroka," pravi mamica. "Saj so še hujše stvari. Ampak kaj, ko se leta in leta nalaga in trpijo tvoji otroci. Ti že potrpiš, ampak ko pa trpiš preko svojih otrok, to pa boli. Zelo boli," dodaja.

Jasmina Roter Jager je vse od poplav nenehno na terenu. Hvaležna vsem, gasilcem, civilni zaščiti, društvom, donatorjem, ki so pomagali prebivalcem in še ne nehajo. Občina Braslovče je namreč ena redkih, če ne celo edina, ki še ima odprt zbirni center, v katerega se zadnje čase zgrinja vse več ljudi po pomoč. "Z občino Braslovče smo rekli, da bomo delali toliko dolgo, dokler ne bo poskrbljeno za te ljudi. Tako, da mi še ne bomo končali," pravi.

Veriga dobrih ljudi je imela tudi iz tega okolja ljudi, ki so jim pomagali. "Ta trenutek se veriga povečuje. Lahko rečem, da imamo 500-odstotno povečanje," pravi Anita Ogulin. In takšni terenski obiski niso pomembni le zaradi zbiranja pravih informacij, objemov, niti ne prinašajo le denarne pomoči, hrane in oblek. Veriga dobrih ljudi družine v svoj objem sprejme celostno, jim nudi psihološko, pravno pomoč, jih opolnomoči, otroke vključuje v botrstvo. Ker le trdni členi lahko tvorijo močno verigo, močno družbo, v kateri ne bi smelo biti prav nikogar, ki bi v svojih stiskah ostajal sam.