Poplave: 'V trenutku, ko se zaveš, kaj si izgubil, potrebuješ luč'

37-letnica z območja Kamnika je bila avgusta lani sama doma z dojenčkom. Po hranjenju ga je ravno uspavala, ko so se zaslišale sirene. "V tistem trenutku je podtalnica že začela udarjati in spodaj nam je že zalilo kopalnico, pralnico s kurilnico, kuhinjo, dnevno sobo in hodnik," se spominja. 

Čeprav je voda tudi iz sifona že tekla po tleh, se takrat še ni zavedala resnosti situacije. Skušala je le hitro zajeziti vso vodo, ki je pritekala, da se ne bi razlila še bolj, a neuspešno. Kljub temu ji nikakor ni prišlo na misel, da jih čaka poplava takšne razsežnosti. "Stala sem z dojenčkom v rokah in dejansko opazovala, kako nam podtalnica in pozneje voda od zunaj poplavlja hišo. Voda je od zunaj vdirala skozi okna in vrata," je opisala grozljive trenutke. 

Na srečo sta z dojenčkom ostala v zgornjem nadstropju, tako da ju ni bilo treba reševati. In prav zgornje nadstropje jim je prihranilo tudi nekaj skrbi pri iskanju nadomestnega doma. "Ostali smo v lastnem domu, bivali smo v zgornjem nadstropju in postopoma čistili spodaj in praznili stanovanje s pomočjo prijateljev," razlaga. 

Hvaležni so vsem, ki so jim priskočili na pomoč. "Nekaj časa smo se hodili umivat k sosedom, ker nismo imeli tople vode. Kuhala nam je moja mami. Tudi pranje oblačil se je porazdelilo med več ljudi, ki so nam pomagali, saj smo ostali brez pralnega stroja, sušilca," pravi. 

'Najhuje je, da so šli tudi vsi spomini'

Sogovornica pravi, da so ji poplave spremenile pogled na svet. "Takrat smo ravno spodaj uredili in prenovili stanovanje, da je bilo vse pripravljeno za prihod dojenčka," je povedala in pojasnila, da za hišo odplačujejo kredit. "Dejansko smo izgubili večno stvari, ker je bila velika večina stvari, pa tudi spominov, shranjenih v spodnjem stanovanju, kjer smo dejansko preživljali večino časa. Nastala je škoda v višini okoli 100.000 evrov," pravi. 

"Najhuje pa je, da so šli tudi vsi spomini, dokumenti in ostale stvari, ki jih hraniš skozi življenje in upaš, da jih boš nekoč dal svojemu otroku," je povedala in dodala, da gre za čustveno vrednost, ki je nikakor ne moreš več dobiti nazaj. Hkrati pa jim je ostal strah, da bi se nesreča ponovila. 

'Ko se zaveš, kaj si izgubil, res potrebuješ neko luč, ki ti posveti na temni poti'

Najprej jim je pomoč ponudila Slovenska Karitas. "Za to sem iskreno zelo hvaležna, ker je v tistem trenutku krize res prišlo zelo prav," je povedala in dodala, da ima res veliko srečo, da jo je kolegica usmerila na takratno Zvezo prijateljev mladine, ki se je nato preimenovala v Zvezo Anita Ogulin in ZPM. "Verjamem, da brez njihove pomoči ne bi do sedaj imeli toliko urejeno, kot imamo," je povedala. 

"Zveza prijateljev mladine nam je dejansko skoraj v celoti krila nakup kuhinjskih aparatov," pravi in dodaja, da so jo povezali tudi z Janezom Mrakom, lastnikom Mizarstva Mrak, ki jim je naredil novo kuhinjo. "Pomoč Zveze prijateljev mladine in njihovih donatorjev je bila res izjemna in lahko rečem, da nam je največ odtehtala, saj je bila kuhinja v najslabšem stanju, ker smo morali do temeljne plošče vse pometati ven in začeti povsem od začetka," pojasnjuje. Na pomoč so jim priskočili tudi z Radia 1, kamor jih je prijavila prijateljica. 

Od države so prejeli malo manj kot 7000 evrov pomoči, okoli 6800 evrov so prejeli od Centra za socialno delo, 1500 evrov jim je nakazala občina. "Mislim, da bomo vsi, ki smo se znašli v tej situaciji in smo dejansko izgubili bivalni prostor, pritrdili, da bi potrebovali več pomoči," nam je zaupala, a dodala, da hkrati razume, da je bila škoda na državni ravni ogromna in da obstajajo ljudje, ki so dejansko izgubili popolnoma vse. "Nam ostala vsaj streha nad glavo, čeprav smo jo morali sanirati in na novo urediti," pravi. 

Opaža tudi, da se je vse zelo podražilo. "Od materiala do dela. Če si še pred nekaj leti z istim denarjem uspel nekaj narediti, zdaj ni več tako," pravi. Čeprav s sanacijo počasi zaključujejo, jih čaka še kar nekaj dela. "Nikakor nam ne bo uspelo vzpostaviti stanja, kakršno je bilo pred poplavami, ampak vsaj normalno stanje za bivanje," meni. 

"Zahvalila bi se vsem ljudem, ki dejansko ustanavljajo, vodijo in podpirajo organizacije, kot sta Karitas in Zveza prijateljev mladine, ki sta res takoj ponudili pomoč in nam vsaj s tega vidika olajšali življenje. Ker v trenutku, ko vidiš in se zaveš, kaj ti je ostalo in kaj si izgubil, res potrebuješ neko luč, ki ti posveti na temni poti," še pravi mlada mamica, ki se iz srca zahvaljuje tudi vsem znancem in prijateljem, ki so vsak po svojih močeh pomagali in jim v težkih trenutkih vlivali upanje ter moč, da bodo prebrodili to nesrečo.