Dan sva začeli pri dvočlanski družini mame in sina, ki sta se pred kratkim preselila v neprofitno stanovanje. S selitvijo v manjše stanovanje s subvencionirano najemnino so se družini stroški kar precej zmanjšali in je bila na dolgi rok to zagotovo prava odločitev. A stiska se s selitvijo ni končala.
Ko sva vstopili v stanovanje, se je na prvi pogled zdelo razmetano, a sva kmalu ugotovili, da so stvari naložene ena na drugo, nekatere na škatlah, druge po tleh – saj ne gre drugače, ker nimata omar, kamor bi lahko pospravila stvari. Stanovanje je družina dobila popolnoma prazno in neopremljeno. V kuhinji še vedno ni korita in sta posodo primorana prati v kopalnici. Zaradi sinove alergije mama ne more sušiti perila na balkonu, zato oprana oblačila visijo obešena kar po vratih v stanovanju.
Mama zaradi dolgotrajne bolniške po prometni nesreči s težavo plačuje redne stroške, saj jo bremeni še kredit iz prejšnje partnerske zveze. Ko so položnice poplačane, jima ne ostane dovolj sredstev, da bi si lahko privoščila nakup osnovnih kosov pohištva, sinova postelja je še vedno brez vzmetnice. Preden sta se vselila v stanovanje, je mama kupila rabljen kavč, na katerem trenutno spita oba. V kuhinji ni ne jedilne mize ne stolov. Edino ločeno sobo v stanovanju je mama odstopila sinu, da bo, ko bo urejena, imel prostor za učenje in spanje. Tako, kot bi moral imeti vsak šoloobvezen otrok.
Plačati položnice ali svojemu otroku ponuditi enake možnosti, kot jih imajo vrstniki?
Zaradi finančne stiske, ki ju pesti, mama sinu ne more privoščiti niti nakupa rabljenega kolesa in zaradi tega letos ni mogel opravljati kolesarskega izpita. Pogovor o nakupu računalnika, ki je postal že obvezen del šolanja, pa mamo spravi v stisko, saj ne ve, na koga se še lahko obrne za pomoč.
Odločitev, kot je plačilo položnic za osnovno preživetje ali plačilo dejavnosti in pripomočkov otroku, da bo imel enake možnosti, kot jih imajo njegovi vrstniki, res ni lahka. Mamo vidno spravljajo v obup in gromozansko stisko. Sama pravi, da ponoči ne spi, saj premišljuje, kako do potankosti izkoristiti vsak evro, ki ga dobi. "Ko bi vsaj lahko delala," pravi, preden se razidemo. Midve sva se odpravili naprej do druge družine, ona pa na fizioterapijo. A realnost je taka, da bo potrebovala še kar nekaj terapij, preden se bo lahko vrnila v službo.
Odpeljali sva se do naslednje družine. Stanovanje v stari stavbi omogoča še slabše bivanjske pogoje od tistega, ki sva ga videli pri prejšnji družini. Tokrat obiščeva tričlansko družino, ki je v hudi stiski. Ne samo, da je stanovanje precej majhno za tri, urejenih nimajo niti osnovnih spalnih pogojev. V velikem prostoru na kavču spi oče, na manjšem v kuhinji pa spita mama in sin. Starša se zavedata, da sin raste in potrebuje svoj prostor, ki mu ga zaradi finančnih težav ne moreta nuditi.
Zaradi neresnosti delodajalca dolguje bolnišnici
Vse, kar dobijo, dajo za plačilo stanovanja in stroškov, tisto malo, kar jim ostane, porabijo za hrano. Oče s solzami v očeh pove, da so velikokrat lačni vsi trije. Neplačila najemnine si ne morejo privoščiti, saj nimajo kam. Oče je zaradi hude nesreče pri delu nezaposljiv in ima številne zdravstvene težave, zaradi katerih jemlje ogromno zdravil, skoraj vsak dan pa zaradi poslabšanja poišče pomoč na urgenci. Podjetje, v katerem je bil zaposlen, je šlo v stečaj in posledično ni dobil nobene odškodnine za poškodbo pri delu, niti plače. Bremeni pa ga tudi dolg do bolnišnice, saj mu podjetje ni plačevalo zdravstvenih prispevkov. Kljub temu, da je bilo na sodišču odobreno njemu v prid, zaradi stečaja oče ni dobil ničesar.
Da pa je stanje še slabše, so mami zmanjšali delovni čas z osem na štiri ure, kar je njihovo situacijo poslabšalo do te mere, da je družina začela životariti. "Otroku ne moreva privoščiti novih oblačil in obutve, ki jih je že zdavnaj prerastel, da o športnih treningih, ki si jih tako želi, niti ne govorim. Vse, kar ostane, gre za hrano," pove oče s solzami v očeh. Zaradi bolnišničnega dolga, ki ni nastal po njihovi krivdi, so jim rubežniki odnesli edini dve stvari, ki so jih ocenili za vredni – hladilnik in televizijo. "Pralni stroj so pustili, ker je pokvarjen. Prav tako pečico," nama pokažeta starša. Hladilnik jim je potem sicer priskrbel najemodajalec, pralni stroj pa služi zgolj kot odlagalna površina. Oblačila zdaj za silo perejo kar v majhnem umivalniku v kopalnici. Nihče si ne zasluži takšnih bivalnih pogojev, sploh pa nekdo, ki je pošteno delal vsak dan, zato da bi svojemu otroku omogočil normalno življenje.
Uničujoča moč vode
Zgodba družine naju ni pustila ravnodušni in s cmokom v grlu sva se poslovili, saj naju je pred potjo domov čakal še zadnji terenski obisk na tistih koncih. Na poti do tretje družine sva prejeli klic mame, naj paziva na cesto, ki jo je dan prej deroča voda uničila. V na videz idiličnih krajih, kjer so travniki, na katerih se pasejo krave, in prelepi razgledi na naravo, naju je pogled na preklano cesto hitro prizemljil. Edina cesta, ki vozi do večstanovanjske hiše, v kateri biva mama z dvema deklicama, je po sredini počena. Ob strani so globoke luknje, po katerih teče voda. Do hiše sva se odpravili peš.
Še preden sva vstopili v stanovanje, sva pred vrati zagledali skrinjo in hladilnik. Stanovanje takoj vodi v glavni prostor – kuhinjo, kjer ima mama tudi spalne prostore. Kuhinja je bila, glede na majhnost, zelo urejena in prijetna. Ko pa je mama odprla sobo, v kateri spita hčerki, je ven butnil grozen vonj po vlagi. Stanovanje je bilo prenovljeno tri leta nazaj in prav grozno je bilo videti, kako nevarna je vlaga.
Spalni prostori deklic zagotovo niso primerni. "Vse tri imamo dihalne težave," pravi mama. "Zračenje z okni ni dovolj, urediti moramo prezračevalni sistem, vendar si ga sama ne morem privoščiti," še doda mama. V otroški sobi je tako močen vonj po vlagi, da so se vonja nalezla tudi oblačila deklic, ki imata omaro v sobi. Problem pa ni samo otroška soba, vlaga in plesen se namreč nahajata tudi v kopalnici, ki je na isti strani. Nekaj dni pred najinim prihodom je zaradi močnega naliva voda vdrla tudi v hišo. Žalostno je bilo videti, kako se je mama po razhodu z nekdanjim partnerjem želela postaviti na noge in si uredila stanovanje, ki pa jim ga uničuje vlaga. Mama je zaposlena in plačuje vse mesečne stroške. Kar jim ostane, porabi za hrano in bencin, da lahko vozi hčerko, ki je uspešna športnica, na treninge, saj v bližini ni javnega prevoza. Sproti še nekako kolobari s položnicami, za izredne stroške, kot je prezračevalni sistem, pa nima sredstev, saj je enostavno predrago, kljub temu, da je nujno.
Ker naju je ura že priganjala, sva se odpravili do avtomobila, ko je začelo deževati. Sončen dan lahko hitro presekajo temni oblaki in močna nevihta. Prav tako, kot se je življenje iz danes na jutri spremenilo tem trem družinam, ki sva jih obiskali. Včasih ni dovolj, da stojiš pod dežnikom, saj te lahko vseeno premoči, in potrebuješ več kot le brisačo, da se posušiš. Slej ko prej bo spet posijalo sonce, verjamem, da tudi za te tri družine. Da bodo spet normalno zaživele. Z našo in vašo pomočjo.
