'Ni dneva, da se v misli ne prikradejo otroci, ki nimajo varnega, ljubečega in brezskrbnega otroštva'

Prav vsakič, ko načrtujemo pot do družin v stiski, se mi v misli prikradejo otroci. Preveč, mnogo preveč obiskov družin je za nami, kjer otroci ne živijo življenja, ki bi ga morali. Družin, kjer starši iz različnih razlogov ne zmorejo otrokom omogočiti zadostnih pogojev za njihov zdrav razvoj ter doseganje izobraževalnih in življenjskih ciljev. In tudi tokratne vloge za pomoč, ki so temelj za obiske družin na domu, so izražale izjemne stiske, kjer otroci ne morejo živeti spodbudnega otroštva.

Obloženi s hrano, higienskimi pripomočki in ostalimi dobrinami sva tik pred zaključkom tokratnih terenskih obiskov vstopili v veliko staro večstanovanjsko hišo. Hlad osrednjega stopnišča naju je dobesedno naježil. Po nerodno postavljenih stopnicah sva sledili mamici v drugo nadstropje. Vstopili smo v brezhibno čisto stanovanje, kjer je dišalo po pravkar pečenem kruhu in drobnem pecivu. Vonj in toplota pečice sta segala vse do vhoda, nista pa zmogla preplaviti mrzlega hodnika, ki bi ga bilo tudi sicer težko ogreti – stara, nevzdrževana hiša nima izolacije, stara okna pa tudi ne tesnijo več.

Povabljeni sva bili, da sedeva v kuhinjo, od koder je pogled segal v sobico, ki je bila hkrati tudi telovadnica. V njej je večje dekle mlajši invalidni prvošolki pomagalo pri razgibavanju nogic. Družina šteje šest članov – mamico, očka in štiri otroke. Najstarejši je uspešen študent, ki ob študiju opravlja priložnostna dela, da za stroške študija ne bremeni skromnega družinskega proračuna. Druga je srednješolka, ki se prav tako ob vsaki prosti uri trudi zaslužiti denar za kritje stroškov šolskih obveznosti. Tretji otrok je deklica s posebnimi potrebami. Njene zdravstvene težave terjajo veliko angažiranja vseh družinskih članov, seveda pa največ mamice. Pogosti medicinski posegi zahtevajo posebno in celodnevno skrb in nego, drago dietno prehrano in fizioterapevtske obravnave, za katere nimajo sredstev. Najmlajši otrok je znova deček, ki trenutno obiskuje vrtec. V družini je zaposlen le očka. Dela v gradbeništvu, deset in več ur dnevno, vse dni v mesecu, za največ 1.200 evrov z vsemi dodatki. Mamica od rojstva mlajše hčerke prejema nadomestilo za izgubljeni dohodek.

Mamica je ponosna na svoje otroke. Hvaležna je za izjemno razumevanje, tankočutno podporo in pomoč starejših dveh. Hkrati pa ji je zelo hudo, ker jima na zmore omogočiti brezskrbnega šolanja. Srednješolka je tik pred maturo, ki zahteva zbrano učenje, ki ga dekle, zavoljo študentskega dela in pomoči mamici pri razgibavanju sestrice, ne zmore, kot bi ga želela. Mamica nama je razkazala stanovanje, kjer veliko težavo predstavlja majhna in neprimerna kopalnica, ki ni dostopna z invalidskim vozičkom in v njej ni prostora za higieno invalidne deklice, ki jo še vedno kopa v otroški banjici na kuhinjski mizi. Družina ima 1.600 evrov skupnih prihodkov, medtem ko najemnina, obratovalni stroški, elektrika in ostale obveznosti znašajo več kot 1.200 evrov. Skromnost in varčevanje na vseh področjih sta doslej družini nekako omogočala, da je preživela mesec. Mamica je povedala, da se redno poslužujejo tudi kolobarjenja položnic. Toda silno narasli stroški zadnjih dveh mesecev so povsem onemogočili sprotno plačilo stroškov. Še več, pahnili so jih v obup in onemogočili celo nakup najcenejše prehrane. Sploh pa že več mesecev ne zmorejo nakupa drage dietne prehrane za invalidno deklico, kar še dodatno poslabšuje njeno zdravstveno stanje.

Družina ni nikoli nikogar prosila za pomoč. Zato je mamica večkrat poudarila, da ji je težko tožiti o njihovem stanju. Na stisko družine nas je opozorila strokovna služba pristojnega zdravstvenega doma.

Ganili so naju skrb mamice, požrtvovalnost obeh mladostnikov in tako zelo trpeč pogled bolne invalidne deklice.

Ko sva se vračali z obiskov, sva družno ugotavljali, da je prihodnost tudi te obiskane družine v danih razmerah povsem negotova. Kljub prizadevanjem družina ne bo zmogla povečati svojih prihodkov. Dejstvo je, da tudi položnic, ki so težko razumljivo več kot stoodstotno povečane, ne bo zmogla poravnati. Zato nujno potrebuje finančno in materialno pomoč. Skozi Verigo dobrih ljudi jim bomo pomagali poravnati položnice in jo materialno oskrbeti. Bolna in invalidna deklica nujno potrebuje fizioterapevtske obravnave, ki ji bodo olajšale bolečine, zato bomo vse otroke vključili v program Botrstvo. Srednješolki pa omogočili še štipendijo iz sklada Iskrice, da se bo zmogla bolj posvečati pripravam na maturo.

Ni dneva, da se v misli ne prikradejo otroci in mladostniki, ki nimajo spodbudnega, varnega, ljubečega in brezskrbnega otroštva. Srednješolci in študentje našega vsakdana, ki se prebijajo skozi življenje brez osnovnih pogojev izobraževanja. Ogromno jih je skozi naše podporne programe doseglo zastavljene cilje. Preprosto uspelo jim je na drugačno, lepšo življenjsko pot. Zato sem prav vsakič, ko v naše mreže pomoči ujamemo nove otroke, mladostnike in družine, hvaležna, da obstajamo in tako srčno hvaležna za podporo in pomoč vsem in vsakomur, ki ste z njimi in nami.