"Ob vzponu inflacije so se močno podražili energenti, nato še ostali življenjski stroški in ljudje s svojimi dohodki tega niso dohajali. Bolj kot same številke nas pri tem skrbi, da se ob tem, ko se ljudje znajdejo v revščini, sklene krog, ki ga je težko prekiniti," pravijo in pojasnjujejo, da je energetska revščina na primer posledica neustreznih bivanjskih razmer.
- 109.000 prebivalcev Slovenije se sooča z energetsko revščino.
- V Sloveniji je bilo leta 2023 zaznanih 62.000 gospodinjstev, v katerih niso imeli primerno ogrevanega doma, zamujali so s plačili položnic in živeli v neustreznih bivanjskih domovih.
- 62.000 gospodinjstev živi v vlažnih, plesnivih stanovanjih.
- V Sloveniji je lani živelo pod pragom tveganja revščine 264.000 ljudi.
- Vsak 10. otrok zaradi stiske med prazniki ne prejme darila. Za marsikaterega otroka bi bilo največje darilo topel in suh dom.
Ker ni urejena stanovanjska politika, so ljudje primorani najemati stanovanja, ki v resnici niso najbolj primerna za bivanje. Vzamejo vse, kar trg ponuja, pravijo na ZAO in ZPM in razlagajo, da imajo ljudje posledično visoke stanovanjske stroške, ki jih ne zmorejo plačevati, zato začnejo kolobariti s položnicami.
"Mnogi živijo v res slabih razmerah, veliko hiš sploh ni izoliranih, na terenu opažamo tudi, da živijo v vlažnih in plesnivih stanovanjih (če so v najemu, so omejeni pri reševanju problema). Tisti, ki živijo v lastniških objektih, se zaradi vedno višjih cen materiala poslužujejo tudi rabe stvari, ki za sanacijo niso več primerne (npr. stari strešniki, star les). Posledica je torej nedokončana sanacija," opisujejo razmere na terenu.
Kdor se zaradi visokih stroškov ogrevanja znajde v stiski, naj se najprej obrne na pristojni center za socialno delo. "Mnogi ne vedo, da so morda lahko upravičeni do izredne denarne socialne pomoči. Če že imajo dolgove pri elektrodistributerjih in podobnih podjetjih, se lahko včasih dogovorijo za obročno odplačevanje. V vsakem primeru pa svetujemo, da situacijo začnejo reševati čim prej," poudarjajo.
Podatki raziskave UMAR (april 2024):
- Kljub nizki brezposelnosti in socialnim transferjem še vedno več kot 100.000 ljudi potrebuje tudi materialno pomoč, na primer hrano, kot je riž, olje in sol.
- Vsaj 123.000 jih puščamo v dolgotrajni revščini, ta vse bolj postaja generacijska.
- Veča se tudi vedno več revščine med ljudmi, starimi 55+, ki jih trg delovne sile ne "sprejme" več.
- Pogovarjamo se le o dohodkovni revščini, a nanjo močno vplivajo stanovanjska, prometna in energetska revščina, ki predvsem ljudem z najnižjimi dohodki močno kroji življenje (če ni rešena stanovanjska revščina, se ljudje borijo tudi s prometno revščino).
Na Zvezi Anita Ogulin in ZPM sicer verjamejo, da bi morala vlada za odpravo revščine pripraviti sistematične ukrepe.
