Bo denarna pomoč revnim materam spremenila razvoj možganov njihovih dojenčkov?

Izbrali so 1000 mater, ki so rodile maja lansko leto in živijo globoko pod pragom revščine. V randomizirani študiji so polovici mater namenili nepovratno mesečno pomoč 17,70 evra oziroma 20 dolarjev, drugi polovici naključno izbranih mater pa skoraj 300 evrov oziroma 333 dolarjev. Slednji znesek pri teh družinah lahko pomeni izboljšanje ekonomskega položaja 20–25 %. Pri uporabi teh sredstev materam niso postavili nikakršnih pogojev in denar lahko porabijo kakor želijo. Denarno pomoč bodo vse družine prejemale prvih 40 mesecev otrokovega življenja, znastveniki pa bodo skušali ugotoviti, ali je pomoč materam vplivala na razvoj možganov do otrokovega tretjega leta.

Raziskovalci se bodo osredotočali predvsem na obliko in vijugavost površine možganske skorje, ki jo najbolj povezujejo z zahtevnimi kognitivnimi funkcijami možganov – branje, razumevanje, izražanje, samonadzor: "To pa zato, ker je predhodno delo znanstvenikov namignilo, da je v mnogih primerih večja površina možganske skorje povezana z večjimi intelektualnimi sposobnostmi posameznika. V študiji smo našli en dejavnik, ki je povezan z obliko možganske skorje skorajda po celotni površini možganov. Ta dejavnik je bil prihodek družine."

Raziskava je še v prvi fazi in trajalo bo nekaj let, da znanstveniki pod vodstvom Kimberly Nobel predstavijo dolgoročne rezultate več kot 13 milijonov evrov težke študije. Sama ideja vpliva okolja na razvoj dojenčkovih možganov seveda ni nova. Nov pristop je v tem, da skušajo s finančno intervencijo v najzgodnejšem obdobju spremeniti sicer pogosto usodni potek razvoja otroka, ki raste v okolju, v katerem je za marsikaj prikrajšan.

"Ogromno otrok iz ekonomsko bogatejših družin je, ki imajo manjšo površino možganov, in ogromno je otrok iz revnih družin z večjo možgansko površino," pravi Nobelova, a s primerom dveh otrok rojenih v družinah z različnim ekonomskim statusom v ZDA, ponazarja: "Ob rojstvu ne najdemo absolutno nikakršnih razlik v delovanju njunih možganov. Do trenutka, ko ta dva otroka začneta hoditi v vrtec, vemo, da bo otrok iz revnega okolja verjetneje imel v povprečju 60 % nižje ocene kognitivnih sposobnosti kot drugi otrok. Kasneje bo socialno šibkejši otrok petkrat verjetneje opustil srednjo šolo, če pa bo maturiral, pa bo verjetnost, da pride do diplome, spet manjša. Do njunega 35. leta starosti – če prvi otrok vse življenje preživi v revščini – je verjetnost, da bo tudi sam reven, že 75-odstotna." Zato je tako pomembno, da posledice revščine, ki poraja novo revščino, preprečimo pri samem nastanku. Z drugimi besedami, pomagajmo otrokom, da prekinemo krog revščine, še preden jih ta usodno zaznamuje.