Ves čas smo vpeti v reševanja težko opisljivih stisk. Pa naj si bo na terenu ali po pisarnah. Klici na pomoč so presunljivi. Ljudje prihajajo na pogovore, prihajajo s prošnjami za plačilo položnic, po hrano, oblačila, higienske pripomočke in seveda darilca za otroke. Prihajajo v želji reševanja stisk, na pogovore k vsem nam, in prav vse dni tudi k terapevtom. Ko jih opazujemo, vidimo, da prihajajo sklonjenih glav, obotavljajočih korakov. Ranjeni, premraženi, žalostni, prestrašeni. Potrebujejo biti slišani, videni in razumljeni. In precej gotovo lahko rečem, da od nas odhajajo vsaj deloma razbremenjeni in opogumljeni. Marsikdo z nasmehom na ustih in pokončno držo. Njihove zagate strahu in sramu so zmanjšane, če ne že odpravljene. Kajti stiske so slišane, razumljene in problemi razčlenjeni ter predebatirani z distance. Skupaj sestavljamo načrte reševanja zatečenega stanja, s sodelavci si podeljujemo naloge in še in še. Kar pa je najpomembneje – prav vsak, ki odhaja, v stiski ni več sam in vidi izhod iz nje.
Enako rešujemo terenske zgodbe, ki so za nas še težje, še bolj občutene. In glede na vse videno in doživeto tako zelo poglobljene, težke, pogosto prav dramatične. Seveda so nam izkušnje mnogih let nakazovale, da bo tudi ta konec leta namnožil težka stanja družin in otrok. Pa vendar smo v preteklih letih zmogli v družine prinašati vsaj delček prazničnega vzdušja. Lahko bi dejali svetlobe.
V iztekajočem se letu – pa kljub trudu – pri vseh le ne zmoremo preseči zatečenih občutij že ob prvem obisku. In čeprav vstopamo v vsako družino z dobrinami, ki jih opremljajo tudi za praznični čas, je stiska, ki jo preživljajo, tako velika, da jim je zares težko dvigniti razpoloženje. Pa se, priznam, močno trudimo staršem uresničiti vsaj delna pričakovanja. Otrokom izpolnjujemo trenutne želje, potreb po varnih, spodbudnih otroštvih pa jim ob prvih obiskih seveda ne zmoremo uresničevati, pač pa jih povezujemo v program Botrstvo. Toda še tako pozorna obravnava ne podarja več iskric v očeh otrok in težje kot na razgovoru nevtralnega področja je priklicati razbremenitev na lica staršev.
Ne glede na težo problemov družin in otrok, ki jih rešujemo, pa nam vendarle moč in vero vračajo dobre zgodbe. Zgodbe družin, ki so iz brezna revščine ob celostni podpori in pomoči programa Verige dobrih ljudi postale uspešne in je preteklost le še spomin in opomin. Veliko takšnih zgodb imamo, tistih, ki potrjujejo pravilnost naše odločitve – pred mnogimi leti v čas in prostor postaviti in uresničevati vseslovenski program Verige dobrih ljudi. Ki vsaki družini v stiski, ki je vključena v program, nudi tako zelo pomembno celostno podporo in pomoč.
Zato – če pišemo o stiskah, pa predstavljamo rešitve, moramo deliti tudi utrinjanja družin. Pravimo jim naše, saj so bile in nekatere so še, vsak dan pa prihajajo nove in nove, vključene v Verigo dobrih ljudi. In ta celostna vključenost jim je omogočila stopiti na novo, drugačno življenjsko pot. Takšno, ki jim trasira samostojno pot v življenje. Ki ni usmerjena zgolj v lastno obvladovanje stanja preživetja, v vključenost v delovne procese, zaposlitve, v boljše medsebojne odnose. Pa kvalitetnejše starševstvo. Prav vsaka uspešno zaključena zgodba družine se nadaljuje v vračanju družbi.
Seveda vsega, kar nudimo, dajemo in za kar se trudimo, ne bi zmogli brez vseh vas. Dobrih ljudi! Ki predstavljate člene naše verige. Ki nam pomagate, da mi zmoremo pomagati otrokom in družinam ter drugim najranljivejšim. Ki nam zaupate in omogočate, da odgovornost, ki jo živimo, širimo in uresničujemo vsak dan v letu. In prav to ustvarja nove člene v Verigi dobrih ljudi, ki tako postaja vse močnejša in številčnejša.
In zakaj je tako zelo pomembno, da jo širimo? Z vami delimo zgolj nekaj utrinjanj družin, ki so bile ali pa so še vključene v naše podporne programe.
Očka: "Pomoč, ki sem jo prejel, mi je dala nova znanja in spoznanja in zbudila upanje ter potrditev, da zmorem poskrbeti zase, za svojo družino. Da zmorem vzpostaviti dober odnos s seboj, družino, znanci. In dobil sem nove, prave prijatelje tudi med sodelavci."
Mama: "Bila sem slišana, uslišana. In prejela sem to, o čemer sem poprej mislila, da je fikcija – psihološko podporo. In kar sem najbolj potrebovala – vero, da z mojo punčko v teh težkih časih nisva čisto sami! Hvala vam!"
Mama: "Dali ste mi ogromno. Šele, ko se znajdeš v težkih situacijah v življenju, vidiš, kako sam ostaneš. Spoznala sem, da ti povsem tuji ljudje stojijo ob strani. Da ti več kot nadomestijo družino, ki se je v mojem primeru umaknila, ko smo padli v stisko. Pomirjeni smo, ker vemo, da nismo sami."
Mama: "Tako zelo sem hvaležna. Vaša pomoč mi je omogočila ponovna vključitev v družbeno življenje, povrnitev dolgo izgubljenega občutka, da sem vredna, da štejem. Pomenila začetek celjenja dolgo odprtih ran in omogočila novo zaposlitev."
Oče in mama: "Neizmerno smo hvaležni, da nam skupaj z donatorji pomagate v teh težkih časih in da nam ni treba prosjačiti in se izpostavljati."
Oče in mama: "Vsak posameznik je morda majhen, a z velikim srcem je celota ogromna. In program, ki podpira to celoto, daje tisto, kar potrebuješ, da se izkoplješ iz izolacije in pogube."
Mama: "Hvaležna sem z dna srca. Zaradi takih ljudi se človek lažje bori z vsem, kar mu pride nasproti."
Oče: "Z vašo celotno podporo in dobrim delom rešujete težave, stiske, življenja mnogih ljudi. Tudi mojega ste. Hvala."
Mama: "Globoka hvala, zaradi vas se počutim sprejeto, videno, slišano. Sama zase nikoli ne bi mislila, da bom kdaj takšno pomoč potrebovala. Pomembni ste, zame ste zelo pomembni. Skozi vas se človek uči, kako velika so lahko človeška srca in se nauči odpirati svoje srce, rušiti zidove sramote in se povezovati nazaj s sabo in z vsem, za kar je vredno živeti. Lepo je, pravzaprav je čarobno, ko znova zmoreš v sebi najti vedrino in si neskončno vesel nove poti, ki ste jo pokazali in povezanosti z vsemi dobrimi ljudmi."
Še je zgodb, zaradi katerih vsakič ozavestimo, da je vredno truda in vsega, s čimer vstopamo v življenja ljudi, ki nas potrebujejo. Vredno zaradi vseh njih in vas, ki pomagate, da mi lahko pomagamo naprej.
V imenu družin, ki smo jim skupaj z vsemi vami trasirali novo, lepšo pot v življenje, v imenu otrok, ki zavoljo botrov živijo zdravo otroštvo, v imenu vseh, ki se jih je dotaknila vaša podpora in pomoč, v imenu ekipe ZPM Ljubljana Moste Polje in v mojem imenu – srčna hvala vsem in vsakomur. Za podporo in pomoč, za zaupanje, za človečnost, ki jo izražate. Naj bodo lepi in mirni prazniki. Naj bo novo leto – leto krepkega zdravja, sodelovanja, povezovanja, spoštovanja, novih priložnosti in dostojnega življenja za vse prebivalce naše dežele.
Naj bo srečno in svetlo.
