V ekipi Verige dobrih ljudi delovni teden začnemo z ekipnim sestankom. Skupaj naredimo okviren načrt dela, ki ga usmerjajo nepredvidljive zgodbe družin, zato lahko rečemo, da so spremembe edina stalnica v našem delu. Tako je tudi v življenju vsakega izmed nas. Še najbolj popoln načrt se nam lahko v trenutku spremeni. Družine se s prošnjo za pomoč obrnejo na nas takrat, kadar same ne zmorejo rešiti težave, ki jim je onemogočila živeti človeku dostojno življenje. Znajdejo se v situaciji, ki je niso načrtovale in se nanjo niso imele možnosti pripraviti.
Tokrat sem se na terenski obisk družine odpravila z našo pravnico. V skladišču sva prevzeli prehranski paket s higienskimi pripomočki, ki ga bova predali družini. S sodelavci v skladišču smo izmenjali še nekaj besed o vse večjih stiskah družin zaradi podražitev hrane in slabi založenosti našega skladišča. Prejemanje donacij se je v tem letu občutno zmanjšalo. Kljub zaskrbljenosti zaradi skromnejših zalog hrane in higienskih pripomočkov smo se poslovili z upanjem, da bomo prazne police lahko kmalu spet napolnili in se pripravili na prihajajoče poletne počitnice. Obdobje šole prostih dni mnogim družinam predstavlja dodatno finančno breme, podobno tistemu iz časa šolanja na daljavo. Otroci v času počitnic namreč ne prejemajo uravnoteženih in subvencioniranih obrokov, ki so jih deležni tekom šolskega leta v šoli.
Na poti k družini sva s pravnico debatirali o težavi, zaradi katere se je družina pred enim tednom obrnila na nas. Takrat sta na uradne ure prišli mama in njen oče. Predstavila sta žalostno družinsko situacijo, v kateri je bolezen v nekaj letih prizadela vse člane razširjene družine in jim načrte o dobrem, skromnem in lepem življenju popolnoma prekrižala. Mamica s sinom, ki zaključuje zadnji letnik srednje šole, živi v hiši njenih staršev. V tej starejši hišici, ki je dediščina starih staršev, si je mama po žalostnem razhodu s sinovim očetom želela del hiše urediti v stanovanje, kjer bi s sinom lahko bivala. S plačo, ki jo je takrat prejemala, je bila kreditno sposobna, zato je najela manjši hipotekarni kredit in uredila dom zase in za sina. Življenje po ločitvi je spet dobilo svoj smisel, tudi odplačevanje kredita ji ni predstavljalo nikakršnih težav, dokler ni nekaj let za tem hudo zbolela. Diagnosticirana bolezen je za mamico pomenila borbo za življenje. Ob strani ji je stala cela družina, ki je ves čas skrbela tudi za njenega sina, ki je zaradi mamine bolezni doživljal velike stiske. Mamico je poleg bolezni močno skrbelo še sinovo stanje in navsezadnje finančna nestabilnost. Zaradi bolniške so se ji zmanjšali prihodki, s katerimi je le s težavo pokrivala redne mesečne stroške, odplačevanje kredita pa je bilo iz meseca v mesec vse težje. Po sili razmer se je odločila za moratorij, da je imela v borbi z boleznijo vsaj eno skrb manj. Bolezen je po dolgem in težkem boju uspešno premagala. Po dolgotrajni bolniški se je vrnila na delovno mesto, vendar le za polovični delovni čas, saj zaradi posledic bolezni več kot toliko ni bila sposobna delati. Stvari so kazale na bolje. Ni trajalo dolgo, ko je kot tehnološki višek izgubila zaposlitev, s tem pa se ji je tudi finančno stanje ponovno poslabšalo. Ponovil se ji je scenarij nezmožnosti rednega odplačevanja kredita. Stiskam ni bilo videti konca. Po borbi z boleznijo se je družina kmalu poslovila še od starih staršev. Nato je sledilo nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja njene mame, ki je zaradi posledic bolezni čez noč pristala na invalidskem vozičku in postala popolnoma odvisna od drugih. Mamin oče se že vrsto let bori s kroničnimi boleznimi, a ostaja optimističen. Bolj kot zase ga skrbi za ženo, ki je v domači oskrbi. Želi ji omogočiti, kar se da kakovostno življenje, zato o domu starejših ne razmišlja. "Dokler mi bo zdravje dopuščalo, bom sam skrbel zanjo, že tako nima kaj dosti od življenja," pove s solzami v očeh. Zaradi zdravstvenih omejitev je mamica težje zaposljiva, a je bila kljub temu v vsem tem času dvakrat zaposlena, vsakokrat za določen čas. Ko se ji je obetala nova zaposlitev, ji jo je preprečilo novo poslabšanje zdravstvenega stanja. Občutke strahu, negotovosti in nemoči je enkrat že doživela, a tokrat je drugače. Eksistenco nje, sina in njenih bolnih staršev zdaj ogroža še izguba doma.
Mama, absolutna zmagovalka nad težko boleznijo, ki ji je prekrižala vse življenjske plane, je z dnem, ko se je obrnila na nas za pomoč, z razočaranjem in bolečino priznala poraz v bitki s kreditom. Tekom večletnih vzponov in padcev so bila obdobja nezmožnosti plačevanja kredita pogostejša od tistih, ko je lahko plačala mesečni obrok. Negativne obresti so se že zdavnaj približale višini glavnice. Kljub temu da si družina stoji ob strani v dobrem in slabem, temu finančnemu izzivu tudi skupaj niso bili kos. Doletel jih je najhujši scenarij. Hišica, ki so jo stari starši postavili zase in njune potomce, se bo v kratkem prodajala na dražbi.
Ob tej zadnji misli sva se pripeljali do hiše, obdane z lepo negovanim vrtičkom. Pred hišo sta naju v družbi prijaznega štirinožnega družinskega člana pričakala mama in njen oče. Ob povabilu v hišo sva predlagali, da z obiskom ne bi želeli obremenjevati nepokretne gospe – mamine mame. Notranja in zunanja podoba hiše je v svoji skromnosti in starosti izžarevala enako toplino, nežnost, domačnost in varnost, kot sta jo izžarevala gospod in gospa cel čas najinega obiska. Ob iskanju potencialnih in konstruktivnih rešitev smo bili ves čas vpeti v pregledovanje razne dokumentacije, ki ni ponujala optimističnih rešitev, ne glede na to pa sta gospod in gospa o njihovi življenjski zgodbi govorila z veliko mero ljubezni in spoštovanja. Solze v očeh sta prikrivala z nasmeškom, ki je kljub nepredvidljivi bližnji prihodnosti izražal upanje in mirnost, saj bodo ne glede na vse življenjske ovire še vedno imeli drug drugega.
Največjo skrb in stisko izrazita, ko pogovor preide na sina, ki so ga dogodki zadnjih dveh let močno zaznamovali. Fant izraža vse večje duševne stiske, ki se odražajo tudi v učnem uspehu, čeprav hitro dodata, da kljub vsemu še vedno dosega zelo dobre rezultate. Po zaključeni srednji šoli si izredno želi študija na fakulteti. Ob vprašanju, če mu bodo študij lahko omogočili, se mama nasmehne in reče: "Plan je tak."
Obisk družine je kljub družinski tragiki pustil dober občutek. Ne glede na to, kakšen bo razplet in zaključek njihove zgodbe, bodo vedno imeli drug drugega in spomine z dodano vrednostjo.
Ko sva se s sodelavko peljali nazaj, sva iskali in naštevali oblike pomoči, s katerimi bi družini preko programa Veriga dobrih ljudi lahko pomagali. Zavedava se, da jim bo pomoč pri načrtovanju in izvedbi novih načrtov pomagala k zmanjšanju stiske, ki je družino kljub močni volji močno ohromila. Poleg najbolj nujnih oblik pomoči, kot sta brezplačna pravna pomoč in terapevtska svetovanja za mamo in sina, upava, da bomo uspeli najti način, da bi sinu omogočili treninge jahanja. S slednjim bi izpolnili eno izmed njegovih redkih življenjskih želja, predvsem pa bi mu to omogočilo hitrejše izboljšanje duševnega počutja in s tem možnost uspešnega študija ter planiranje boljše in svetle prihodnosti. Cilj programa Verige dobrih ljudi je vseskozi ta, da skupaj z družino najdemo način za izboljšanje trenutne življenjske situacije, da lahko v čim krajšem času samostojno spet dostojno zaživijo. Upam, da nam bo s skupnimi močmi uspelo tudi pri tej družini.
