Ljudje se v stiski znajdejo iz najrazličnejših razlogov. Na začetku poskuša vsak sam rešiti svoje težave, a ko to enostavno ni več mogoče, se ljudje po pomoč obrnejo na nas. Starši se pogosto sramujejo svojih težav in zato še težje zaprosijo za pomoč. Ljudje čutijo sram, da morajo prositi za pomoč, saj da sami niso zmožni poskrbeti za svojo družino.
Vsako družino obravnavamo individualno in njenim članom najprej povemo, da smo zato tu, da jim pomagamo ter jih razbremenimo stisk, ki jih doživljajo. Najprej pregledamo prošnjo in dokumentacijo, ki nam jo je poslala družina. Se povežemo s pristojnimi ustanovami, da čim bolj spoznamo družino. Če je mogoče, vedno opravimo osebni razgovor z družino, če te možnosti ni, pa opravimo telefonski razgovor.
Po razgovoru se odločimo, da družine tudi obiščemo na njihovem domu. Družinam nudimo materialno pomoč, finančno pomoč, psihosocialno pomoč in brezplačno pravno pomoč. Otroke vključujemo tudi v program Botrstvo v Sloveniji, ob tem jim omogočimo tudi odhod na brezplačna letovanja. Trudimo se, da družinam omogočimo čim več brezplačnih družinskih doživetij, s pomočjo donatorjev nekaterim družinam uspemo omogočiti tudi nekajdnevni oddih, da se ponovno vzpostavijo vezi med družinskimi člani v novih situacijah, v brezskrbnih dnevih.
Nasilje je iz leta v leto postajalo nevzdržno in na prošnjo otrok je le zbrala pogum in odšla
Prejšnji teden sva se s sodelavko podali na teren. Prepeljali sva kar nekaj ovinkov, preden sva prišli do majhne hišice, ki je bila stara, a zelo urejena. Mamica z dvema osnovnošolskima otrokoma se je zaradi psihičnega in fizičnega nasilja svojega bivšega partnerja nedavno preselila nazaj k svojim staršem. Kljub nasilju je mama v odnosu vztrajala več let, saj je mislila, da je za njuna otroka dobro, da imata očeta. Nasilje je iz leta v leto postajalo nevzdržno in na prošnjo otrok je le zbrala pogum in odšla. Mama se je obrnila na starše s prošnjo za selitev k njim. Čeprav njen predlog ni naletel na takojšnje odobravanje, so se mamini starši vendarle strinjali z začasno rešitvijo, ki naj bi bila v korist vseh vpletenih. V majhni sobi, ki si jo zdaj vsi trije delijo, imajo stlačene vse svoje stvari – pisalno mizo, kavč in pograd. Mama se trenutno sooča z brezposelnostjo, saj ji zaradi dolgotrajnih bolniških odsotnosti zdajšnji delodajalec ni želel podaljšati pogodbe o zaposlitvi.
K nam se po pomoč obračajo družine iz cele Slovenije. S sodelavkami poskušamo obiskati čim več družin, ki so vključene v naše programe, saj nam ti dajo možnost, da družini še bolj spoznamo. Trudimo se, da gremo na teren vsaj enkrat tedensko in stremimo k temu, da družinam pomagamo celostno z vsemi oblikami pomoči. V prvi polovici letošnjega leta smo skupaj s sodelavci opravile več kot 383 terenskih izhodov.
Teren je zelo pomemben, saj po navadi spoznamo vse člane družine, vidimo njihovo dinamiko in se z njimi povežemo na drugačen način, spoznamo jih v njihovem okolju, kar je tudi njim zelo pomembno. Vidijo, da nam je resnično mar in da jim želimo pomagati po najboljših močeh. Vedno s seboj na obisk pripeljemo paket hrane, higienske izdelke, šolske potrebščine, oblačila in stvari za otroke, ki jih potrebujejo. Med družine smo samo v prvih šestih mesecih letošnjega leta razdelili 751 paketov pomoči, ob tem pa smo tudi 108 otrok opremili z novimi šolskimi potrebščinami.
Vsaka zgodba je individualna, posebna, zato resnično vsako obravnavamo individualno, jo spoznamo in skupaj z njo naredimo načrt pomoči, kako bi družini lahko čim bolj celostno pomagali. Družina opiše zgodbo površinsko, ko se člani odprejo in se pogovorimo bolj temeljito, ugotovimo, kakšen splet okoliščin jih je pripeljal do stiske, iz katere sami ne vidijo izhoda.
Obiski na terenu so ključni. S tem ko obiščemo družine v njihovem domačem okolju, dobimo boljši vpogled v njihovo situacijo. Prostori, kjer živijo, pogosto pričajo o stiskah, ki jih sami težko ubesedijo.
Pri omenjeni družini smo ugotovili, da mamica nujno potrebuje terapevtsko pomoč, prav tako pa tudi obe deklici, saj so očetovo psihično in fizično nasilje ter manipulacija pri vseh pustili globoke travme. Mama si prizadeva najti stanovanje ter se preseliti bližje šoli, trenutno je prisiljena vsak dan otroka do nje voziti, saj šolski prevoz ni na voljo. Družina razpolaga z zelo starim avtomobilom, ki kmalu ne bo več zanesljiv. Za začetek bodo potrebovale finančno pomoč, da se postavijo na noge in začnejo graditi novo življenje. Potrebna bo tudi materialna in psihosocialna podpora za celotno družino. Mama si prizadeva urediti življenje, najti zaposlitev in zaživeti samostojno, brez nadaljnje pomoči.
Med telefonskim razgovorom z družino nas je mama skromno prosila le za pakete hrane in šolske potrebščine. Vendar smo v njenem glasu in opisu težke situacije začutili, da potrebuje več kot le to – potrebuje osebno podporo. Ob obisku nam je bila izjemno hvaležna, da smo prišli, prinesli vse potrebno in skupaj z njo pripravili načrt pomoči, ki ji bo pomagal narediti korak naprej.
Ko prestopiš prag doma družine, vidiš, da so ljudje v vlogi oz. prošnji svojo situacijo opisali zelo skromno. Zelo veliko družin živi v neurejenih bivalnih pogojih. V domovih nimajo niti osnovnih kosov pohištva: so brez postelje, jogije imajo po tleh in skupaj v enem prostoru spi celotna družina. Prostori so vlažni, zatohli, hladni. Hiše so stare, okna slaba, strehe puščajo. Ker pa so starši v stiski in ne vidijo izhoda iz dane situacije, so prostori večkrat tudi neurejeni in neorganizirani. Enostavno ne zmorejo, nimajo moči, njihova stiska jih ohromi.
Takšne razmere niso le odraz revščine, temveč tudi obupa. Starši, ujeti v brezizhodno situacijo, pogosto nimajo moči, da bi poskrbeli za urejenost doma. A ko jim pomagamo, ko spet najdejo upanje, se pogosto zgodi, da zberejo dovolj energije in volje ter izboljšajo tudi svoje bivalne pogoje.
Velikokrat se k družini na teren vrnemo po določenem času nudenja pomoči, in ko se družina postavi na noge, ko vidijo luč na koncu tunela, takrat uredijo tudi svoje domove, postanejo bolj funkcionalni.
Kljub vsemu pa nas teren vedno znova opomni na globoko neenakost v naši družbi. Na zunaj se zdi, da mnoge družine ne potrebujejo pomoči, a ko vstopimo v njihov dom, se razkrije drugačna slika – slika revščine, ki je očem skrita za štirimi stenami.
Pri obravnavah družin se trudimo, da jim ponudimo tiste oblike pomoči, ki jih potrebujejo in jim pomagajo, da se poberejo na noge in nato zmorejo naprej brez pomoči drugega. Velikokrat pa ljudem najprej vrnemo zaupanje v ljudi in upanje, da se situacija, njihova stiska s skupnimi močmi in sodelovanjem lahko izboljša. V okviru naših programov imamo tudi delavnice Znajdi se in program Dobro sem za krepitev duševnega zdravja, trudimo se, da ljudi opolnomočimo in jih naučimo, kako aktivno reševati situacijo sami.
Želimo jih opremiti z znanjem, veščinami, da bodo v situacijah, ki jim jih bo še prineslo življenje, znali sami aktivno reševati stiske, težave in z reševanjem začeli takoj. Saj je zelo pomembno, da stvari rešujemo hitro in ne čakamo predolgo, saj se stiske in težave s tem še poglobijo.
