'Na lestvici stresa je deložacija takoj za smrtjo partnerja'

V Sloveniji se je število deložacij v zadnjih letih gibalo med 80 in 140 letno. Ranljive skupine ljudi imajo najpogosteje svoje bivanjske prostore najete od republiškega ali občinskega sklada, saj le tako lahko pridejo do stanovanja s subvencionirano najemnino, ki si jo lahko privoščijo. A nepredvidljivi življenjski dogodki lahko popolnoma iztirijo normalno zmožnost plačevanja obveznosti. Začne se spirala dolgov, opisuje dr. Vesna Leskošek, dekanja Fakultete za socialno delo: "Medtem ko ste v stanovanju, se vaše okoliščine lahko spremenijo, ljudje izgubijo službo, zbolijo in tako naprej, ampak položnice in najemnino morajo plačevati še naprej vsak mesec. Če ne morejo plačevati stroškov, slej ko prej pride do deložacije." 

Brez dvoma je svoje obveznosti treba plačevati, pritrjuje izredna profesorica dr. Srna Mandič na Centru za proučevanje družbene blaginje: "Če ljudje ne uporabljajo stanovanja na pravi način ali preveč zamujajo s stroški, je to treba sankcionirati. Ampak deložacija je tako skrajen ukrep, da je nedopustno, da ni pred tem ukrepom storjena že cela vrsta stvari, da bi človeku, ki je v stiski, to poskušali prej rešiti in bolj fleksibilno pomagati."

Otroci v rejo, starši narazen

"Deložacija je na lestvici stresnih stvari v življenju na drugem mestu, takoj za smrtjo partnerja. To je grozno huda stvar, to je tak napad na integriteto posameznika, da se dostikrat zatem človek kar zlomi. In ne moremo pričakovati, da bo v takšni situaciji človek dovolj močan in pameten ter bo obvladoval pravila in šel samozavestno pred uradnike in se boril," o popolnem psihičnem zlomu, ki sledi prisilni izselitvi, pripoveduje Mandičeva.

Ampak tega prehoda iz začasnih enot v stanovanje enostavno ni in ljudje zelo dolgo časa ostanejo v neprofitnih enotah." Glede na to, da so bivalne enote običajno premajhne za družino, se zgodi še slabša druga možnost: "Druga opcija je, da se starši znajdejo po svoje, otroci gredo med tem v rejništvo, skratka zgodi se, da se po deložaciji družina razbije."

Tak dogodek vpliva na celotno življenje družine in sega celo daleč v prihodnost: "Otroci, ki so deložirani, so v šoli zelo hitro stigmatizirani, kar vpliva na celoten njihov življenjski potek. Na to, kako bodo izbirali svoje nadaljnje izobraževanje, kakšno delo si bodo izbrali in tako naprej. To usodno vpliva na našo bodočnost."

Srna Mandič je s svojo raziskovalno skupino pred leti opravila temeljito raziskavo o položaju prosilcev za neprofitna ali socialna vprašanja ter bivalne enote. "Pri rezultatih te naše ankete je presunljivo to, v kako številnih težavah so se znašli prosilci za stanovanja in kako različne načine uporabljajo, da bi si pomagali. Od pomoči Rdečega križa, do sorodnikov, z različnimi načini neformalnega dela. To je področje, ki ga je treba v socialni državi bolje urediti." 

Kam se obrniti po pomoč?

ZPM Ljubljana Moste-Polje je skupaj z Botrstvom in Verigo dobrih ljudi ustanovila enotno pravno točko, kjer združujejo dosedanjo brezplačno pravno pomoč. Ta deluje na sedežu ZPM Ljubljana Moste-Polje, na Proletarski 1, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 12. uro. Ob sredah pa tudi med 15. in 18. uro. Pomoč je namenjena socialno šibkim družinam tudi v postopkih deložacije oziroma v primerih, ko pride do nevarnosti deložacije, ter v izvršilnih postopkih v primeru dolga za osnovne življenjske stroške.

Mariboru je uspelo znižati število deložacij

Da aktivna pomoč v pravem trenutku lahko prepreči najhujše, je videti v primeru Maribora, kjer so v preteklosti imeli veliko prislinih izselitev. Z leti je število deložacij upadlo, v veliki meri zaradi sodelovanja Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada s CSD-jem in humanitarnimi organizacijami, še preden so ljudje zabredli v prehude dolgove. Leta 2015 je bilo deložacij 44, leta 2016 so prisilno izselili 26 družin ali posameznikov, leta 2017, ko so začeli aktivneje preprečevati deložacije, je bilo teh 15, lani pa sedem. 

"Opažamo, da narašča odzivnost nekaterih najemnikov neplačnikov, ki se po prejetem opominu nekoliko prej kot v preteklosti oglasijo na JMSS Maribor in poskušajo vsaj delno poravnati dolg," navajajo v Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor. Aktivneje so se povezali s CSD Maribor, hkrati pa sklad pred postopkom izpraznitve stanovanja najemnike sproti obvešča o višini dolga in jim omogoča sklenitev dogovora o obročnem odplačevanju.

S težavami z neplačilom obveznosti se srečujejo tudi v Ljubljani, Celju in Kopru. V Kopru denimo vsak mesec s plačilom obveznosti zamuja približno 35 najemnikov. Deložacij pa zaradi aktivnega sodelovanja z njimi ni bilo že tri leta.

Pilotni projekt Ministrstva za delo se zaključuje

Še štiri mesece bo tekel pilotni projekt Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s katerim so skušali blažiti posledice po ekonomski krizi. Na povečanje števila družin, ki so bile prisilno izseljene so odgovorili leta 2016 s projektom, pri katerem je Stanovanjski sklad Republike Slovenije zagotovil enajst stanovanj za tiste družine, kjer kljub aktivnejšemu sodelovanju lokalnih skupnosti, humanitarnih organizacij in CSD-jev, niso uspeli najti druge namestitve. Po navedbah ministrstva je po letu 2016 prav zaradi večje aktivnosti zaposlenih na Centrih za socialno delo in zaradi boljšega sodelovanja, uspelo rešiti velik del najavljenih deložacij. Po 1. juliju letos pa bo enajst stanovanj znova vrnjenih Stanovanjskemu skladu. Konkretne odgovore, kako nameravajo sistemsko urediti področje, pa še pripravljajo.

Potrebujemo prava socialna stanovanja

V Manifestu, ki ga je ZPM Moste Polje že decembra posredovala vladi, so med najpomembnejšimi ukrepi za zmanjševanje posledic revščine prav ukrepi za rešitev stanovanjske problematike. To bi bilo možno rešiti s sprejemom nacionalnega stanovanjskega programa in uvedbo socialnih stanovanj, s katerimi bo dolgoročno rešena stiska socialno najbolj ogroženih družin. Hkrati pa bi potrebovali tudi neprofitna stanovanja z razumnimi stroški in jasno urejena pravila za primer, ko pride do akutne socialne stiske družine v neprofitnem najemnem stanovanju.

Vzpostavitev poroštvenega sklada države je eno temeljih priporočil manifesta. Poroštveni sklad bi moral biti namenjen ureditvi moratorijev na plačila najemnin, kreditov za rešitev osnovnega stanovanjskega problema ter stroškov vode, elektrike in ogrevanja. Ta moratorij bi bil zagotovljen za največ tri leta v prehodnem obdobju socialne ogroženosti družin, ki je nastopila bodisi zaradi izgube zaposlitve bodisi smrti v družini ali drugega izrednega dogodka. S tem ukrepom bi družinam omogočili, da v določenem obdobju poskusijo rešiti svoj položaj, brez strahu, da bodo izgubili streho nad glavo.