Nina Facchini je koordinatorka dveh sorodnih programov, ki spadata pod Verigo dobrih ljudi, in sicer Volja vselej najde pot in Rastemo skupaj. Program Volja vselej najde pot sofinancira ministrstvo za delo in je socialnovarstveni program, znotraj katerega poteka vsebinska pomoč družinam, kot so delavnice, predavanja, svetovanja, družinski vikendi.
"Z vsako družino delamo intenzivno in jo po potrebi vključujemo v vse oblike pomoči," opisuje Facchinijeva in pojasni, da so prav družinski vikendi tisti, ko se družine zelo povežejo med seboj in ponovno vzpostavijo dobro družinsko dinamiko. "Pa tudi z nami, ki smo prisotni na vikendih, se vzpostavi neka druga vrsta zaupanja, veliko bolj neformalno, sproščeno vzdušje, in na ta način lahko tudi veliko več naredimo. Gre za zelo uspešno podporo družinam."
Družinske vikende pripravijo večinoma v počitniškem domu v Kranjski Gori, nekaj pa so jih imeli tudi v počitniškem domu v hrvaški Zambratiji. Družinskega vikenda se lahko sočasno udeleži od sedem do deset družin, odvisno od številčnosti posamezne družine, saj so omejeni na prostor. Vikende sicer organizirajo nekajkrat na leto, odvisno od sredstev, ki jih imajo na voljo. Vedno pa poskrbijo za skupni prevoz iz Ljubljane, da družinam ni treba skrbeti glede stroškov. "Marsikdo je tudi rekel, da je veliko lažje, ker jim ni treba kuhati in skrbeti za hrano en vikend, ker imajo to vse urejeno," pove Facchinijeva in doda, da imajo družine na teh vikendih res čas, prostor in možnost družiti se s sebi enakimi ali pa s sebi podobnimi v nekem varnem okolju, kjer jim ni treba skrbeti za druge stvari.
Na vikendu je vedno prisoten tudi vsaj en terapevt, tako da imajo družine možnost tudi individualnega pogovora. "Nekdo se na vikendu mogoče lažje odloči za pogovor, ker je tam vse bolj sproščeno," pojasnjuje. Sicer pa imajo za starše pripravljene tudi organizirane skupinske delavnice. Med tem časom za otroke poskrbijo vzgojitelji, ki otroke animirajo, med družinskimi delavnicami, v katerih sodelujejo tako starši kot otroci, pa staršem poskušajo pokazati nove pristope, kako se ukvarjati z otroki v prostem času, kakšne igre se lahko skupaj igrajo, kako lahko ustvarjajo, torej stvari, ki jih lahko potem prakticirajo tudi doma.
"Program je tako zastavljen, da sta po navadi vsaj ena do dve delavnici za starše. Gre za delo v skupini, pogovor, da se lahko starši med seboj pogovorijo, odkrijejo kakšne skupne točke in se tako povežejo med seboj. To je zelo pomembno, ker ljudem pogosto manjka socialna mreža. Zelo veliko je namreč družin, ki nimajo prave socialne mreže, sploh v tem sodobnem svetu, v teh blokovskih naseljih je to tako. In kar nekaj družin se je na tak način povezalo in so še zdaj v stikih in si pomagajo med sabo, si pazijo otroke, se družijo," opisuje Facchinijeva.
Ker na družinskih vikendih z družinami delajo zelo intenzivno, jih dobro spoznajo in spoznajo tudi njihove potrebe, "in če vidimo, da bi neka družina v nekem obdobju, v nekih okoliščinah, bolj potrebovala, da se ji posvetimo, ji damo prednost pred kakšno drugo. Sicer gledamo na to, da lahko vsakega povabimo na te družinske vikende, a če je treba z nekom bolj intenzivno delati v nekem obdobju, imamo to možnost, da se ji na družinskem vikendu bolj posvetimo," razloži.
V okviru programa Volja vedno najde pot poteka tudi pomoč na domu, ki poteka v sodelovanju s študenti Pedagoške fakultete in študenti Fakultete za socialno delo. S študenti sodelujejo že nekaj let, sodelovanje pa se je izkazalo za zelo uspešno. Zadovoljne so tudi družine, ki so naredile ogromen korak naprej, pripoveduje Facchinijeva. Družine se namreč prostovoljno odločijo sprejeti pomoč študenta, naloga študentov pa je odvisna od situacije družine. "Pri eni družini je študent pomagal urejati dokumente pri reševanju stanovanjske problematike. Komuniciral je z javnim stanovanjskim skladom, s centrom, preverjal je, kako je z nabiranjem točk, vse to. Pri drugi družini je oče samohranilec po operaciji potreboval pomoč, tako mu je študentka pomagala pri hišnih opravilih in skrbi za otroke, kot je spremstvo v šolo, učna pomoč. Študent je pomagal družini, ki je imela težave pri komunikaciji s šolo in je pomagal zgladiti odnos. Spremljal je mamo na sestanke v šolo, bil je nekakšen mediator, ker je mamica potrebovala dodatno razlago določenih stvari. Sodelovanje med starši in šolo je bilo potem veliko boljše. Kar nekaj dobrih zgodb nam je uspelo doseči s pomočjo študentov," pojasni Facchinijeva in doda, da je kar nekaj študentov po zaključenem delu ostalo v lepih odnosih z družino in ohranjajo stike. "Smo pa mi še vedno vezni člen in spremljamo, kako zadeva poteka."
Projekt Rastemo skupaj
Program Rastemo skupaj pa se osredotoča na družine s predšolskimi otroki, torej v starosti od nič do šest let. Posebnost tega programa je, da je del mreže The Human Safety Net (THSN). Gre za mednarodno mrežo nevladnih organizacij, ki jo je ustanovila zavarovalnica Generali in poteka po vsem svetu. "V Sloveniji smo edini, ki izvajamo program THSN. Bili smo izbrani, povabljeni k sodelovanju in smo se z veseljem odzvali," pojasnjuje Facchinijeva.
Ideja programa je doseči spremembe čim bolj zgodaj, ko se šele postavljajo neke rutine, načini dela v družini, in pomagamo postaviti boljše, bolj zdrave, ali pa prekiniti stare vzorce, ki so jih mogoče starši prinesli iz svojih družin v novo celico. Na podlagi vseh raziskav je vedno bolj jasno, da je najbolj pomembno to, kaj in kako se z otrokom dela v njegovih najbolj zgodnjih letih, prvi dve leti življenja. "In starše tako učimo, kako zelo pomembno je, da se z dojenčkom pogovarjamo, da smo odzivni, kako pomembno je branje otroku, da jim beremo pravljice, zakaj je to pomembno, kako to vpliva na otrokov razvoj, možgane," razloži Facchinijeva.
Program poteka v treh Večgeneracijskih centrih (VGC) v Ljubljani, na Vrhniki in v Grosupljem, kjer ponujajo svetovanja za starše, delavnice za otroke in starše, neformalna druženja (čajanke, sprehodi, izleti, ogled predstav ...). Letos naj bi program Rastemo skupaj širili tudi na druge slovenske regije.
V stiski vse več zaposlenih
"Družina, ki se obrne na nas po pomoč je seznanjena z načinom delovanja in vsemi oblikami pomoči, hkrati pa tudi s tem, da je vsako reševanje uspešno le, če je tudi sama pri tem aktivna. Gre tudi za ugotavljanje, kje ima družina največje primanjkljaje, ki jih je potrebno okrepiti z dodatnimi znanji in širšo podporo. Zelo pogosto namreč opažamo, da družine, ki se znajdejo v stiski, preprosto zamrznejo," pravi.
"Med našimi uporabniki je zelo veliko zaposlenih družin. Težko je dojeti, da kljub delu in prizadevanjem ne zmorejo osnovnega preživetja. Človek bi si predstavljal, da bo z delom lahko dostojno živel, a pogosto to žal ni tako, to ljudi še dodatno obremenjuje, socialno izključuje in funkcionalno slabi. V teh primerih je naša pomoč nujna.," pojasnjuje Facchinijeva in doda, da takim ljudem najbolj manjka razumevanja in pogovora. "Včasih se zgodi, da kdo od staršev pride samo po nasvet, da nekomu povejo svojo zagato in jih lahko v pogovoru pomirimo."
"Naše delo je zelo specifično. Res se razdajamo v želji, da družine okrepimo do te mere, da zmorejo sami naprej. Veseli smo, ko nas družine obiščejo in povedo, da ne potrebujejo več naše pomoči, si pa še vedno želijo druženja z nami. Takšne zahvale in sporočila družin vsem v ekipi Verige dobrih ljudi dajejo dodatno motivacijo za naprej," zaključi.
