Kako življenje tvojega pradeda vpliva na tvoj status danes?

Raziskovalci so dosedaj menili, da potomec od svojih staršev podeduje okoli 30 % dejavnikov, ki določajo njegov status v družbi. Kar bi v teoriji pomenilo, da se vpliv dedovega ali babičinega položaja v družbi po treh generacijah praktično izniči. Podatek, ki sta ga z analizo 10.000 članov nemških družin dobila raziskovalca Sebastian Stuhler in Jan Braun, pa kaže, da se je neenakosti precej težje znebiti. Iz generacije na generacijo prenaša okoli 60 odstotkov dejavnikov, ki določajo socialni status posameznika.

Poklic tvojega pradeda šteje

"Lahko predvidite poklicni uspeh, če pogledate, kaj so počeli vaši prastarši. Če je bil vaš pradedek denimo zdravnik, imate večje možnosti, da boste tudi vi zdravnik oziroma boste opravljali kak drug poklic, ki ima visok družbeni ugled," razlaga Sebastian Braun. Podobno lahko nizek družben položaj pradeda še danes zavira uspeh posameznika.

"Ključno vprašanje je, zakaj se neenakost prenaša," izpostavlja odprte neznanke Braun, ki tega odgovora s to raziskavo še ni našel. Prepričan je, da je odgovor neka mešanica genov in talentov, ki se dedujejo in pa denarja, moči in družbenih povezav, ki jih otroci nasledijo od staršev.

Do podobnih rezultatov prihaja tudi OECD. Analizirali so socialno mobilnost v več državah in izračunali celo, koliko generacij je v povprečju potrebnih, da se človek izkoplje iz revščine. Odgovor je: trajalo bo pet generacij, da bo otrok dosegel povprečni dohodek v svoji državi, če so njegovi predniki živeli v revščini.

Ni vseeno, v kateri državi se rodiš

Izkazalo se je, da je napredovanje potomcev po družbeni lestvici najhitrejše v državah, kjer je manjša družbena neenakost. Otroci, rojeni v skandinavskih državah, se bodo tako po ugotovitvah OECD iz revščine izkopali v času menjave dveh ali treh generacij. To pa ne velja za sicer visoko razvite države, kjer je socialna neenakost večja, kot so denimo Švica, Francija ali ZDA. V teh državah to traja v povprečju pet generacij. Kar povedano drugače pomeni, da se bodo človeku, rojenemu v revni družini, ampak v razviti državi,  šele njegovi praprapravnuki prebili v srednji družbeni razred. Še dosti bolj vztrajna pa je socialna izključenost in neenakost v manj razvitih deželah. V Kolumbiji se morajo generacije zamenjati 11-krat, da bi se družina prebila iz revščine.

"Seveda so vedno izjeme," pravi Braun, ki je analiziral štiri generacije nemških družin. "Ljudje, ki se iz socialnega dna sami dvignejo na družbeni lestvici, seveda obstajajo." A s tem, ko sta s Stuhlerjem preučila podatke štirih generacij vse do 19. stoletja, se je pokazalo povprečje, ki kaže, da je tak vzpon bistveno težji, kot so raziskovalci menili doslej.

Lepljivo dno in še bolj lepljiv strop

Izraz za ta položaj bi lahko v slovenščino prevedli kot »lepljivo dno.« Pomeni namreč, da uspeh oziroma nesupeh staršev v veliki meri vpliva na bodoč uspeh otrok in vnukov. Seveda obstaja tudi izraz »lepljivi strop«. Tudi bogati težje zdrsnejo navzdol po družbeni lestvici prav zaradi družinske tradicije, dedovanja poslovnih navez in seveda premoženja.

Je dvigalo po družbeni lestvici pokvarjeno?

Poročilo OECD s tem naslovom svari pred neenakostjo, saj socialno ekonomski statuts močno vpliva na možnost zaposlitve, izobrazbo, celo zdravje. Po podatkih, ki jih navajajo, imajo otroci, katerih starši imajo le osnovnošolsko izobrazbo, le 15 % možnosti, da se prebijejo do univerze. Nasprotno pa njihovi vrstniki, ki imajo vsaj enega visoko izobraženega starša, to dosežejo v kar 60 % primerov.

Zdi se, da so nekatere družine in skupnosti ujete na najnižjih klinih družbene lestvice, še posebej od 80. let prejšnjega stoletja. Kar pomeni, da imajo otroci, rojeni v tem obdobju na repu finančne lestvice, manj možnosti, da popravijo svoj zaposlitveni status, kot so jih imeli še njihovi starši oziroma prejšnje generacije.