Družina, ki se je izvlekla s popolnega dna

Med letoma 2014 in 2016, za družino Beznec so bila to najbolj črna leta, je morala tričlanska družina preživeti s 317 evri invalidske pokojnine in 96 evri otroškega dodatka. Oče Stanko Beznec je zbolel,  zaradi upada prometa je mama izgubila trgovino. Čez noč so ostali brez prihodkov. "Imeli smo za kvas, pa nismo imeli moke. Drug teden smo imeli obratno. Smo nekaj moke dobili, pa za kvas nismo imeli," opisuje popolno stisko danes upokojeni Stanko. "Tu, v šparovcu, smo imeli zadnjih pet centov, vse smo spraznili. Brezizhodno je bilo." Ko ni ostalo nič drugega, se je obrnil na sorodnike.

Mama s pištolo nad moža in otroke

Stanko najbližje družine nima več. Leta 1958, ko je bil star le pet mesecev, je njegova mama pograbila pištolo njegovega očeta, ki je bil policist, in ubila njega, nato pa še tri svoje otroke. Četrtega, petmesečnega dojenčka, je strel iz pištole ranil, ni pa ga ubil. Stanko je bil edini, ki je tragedijo preživel. Svoje otroštvo je zato preživel pri stricu. Stric je zdaj že pokojen, je pripovedoval Stanko, žal pa so mu preostali sorodniki v stiski obrnili hrbet. Takrat se je odločil, da bo naredil samomor, in če bi mu uspelo samomor prikazati kot nesrečo, bi njegova žena lahko z denarjem poplačala celo nekaj dolgov. "Bil sem popolnoma odločen, razčistil sem s tem." Od tega načrta ga je odvrnila prav misel na tragedijo, ki jo je kot otrok preživel sam. Zavedel se je, da bi v tem primeru tudi njegova hčerka – takrat stara le devet let – morala živeti brez očeta.

"Kot da bi bil kužen"

"Vsi se odmaknejo od tebe." Iskanje pomoči pri sorodnikih, nekdanjih prijateljih, tudi na institucijah, opisuje z grenkobo: "To je bilo, kot da bi bil kužen. Prideš obupan, pa ne moreš rešiti nič." Popolnoma zmeden je nekega dne prišel na Center za socialno delo in zataval v napačno pisarno, ki pa se je izkazala za prvi korak navzgor. "In potrkam, tako kot vam, sem ji razlagal svojo življenjsko zgodbo, pa da sem čisto propadel in da sem že večkrat bil tu, pa nisem nič rešil. Naletel sem na pravo žensko." Na listek papirja mu je napisala kontakt organizacije Zveze prijateljev mladine Moste-Polje. "Kaj je zdaj to Zveza prijateljev mladine?!" je tuhtal doma. "Saj jaz nisem mlad!" In papir s številko vrgel na polico.

Pot iz revščine

Ko se je pomiril, se je vendarle odločil poklicati. Prvi pogovor je trajal skorajda dve uri, in ko je prekinil, je prvič po letih začutil, da upanje vendarle obstaja. "Zdaj se bom pa boril!" V sebi je čutil, da bo zmogel pot iz revščine. Zelenjavni vrt je še razširil, tako bo družina imela več domače zelenjave, če bo kaj ostajalo, pa bodo lahko zamenjali za kaj drugega, kar bodo potrebovali. Ko je zbral nekaj denarja, je odšel tudi v Ljubljano in tam prvič srečal Anito Ogulin. "Tisti blagi glas, nikdar ga ne bom pozabil!" Na Zvezi prijateljev mladine je dobil tisto, česar ni mogel najti nikjer drugje. Nekoga, ki ga posluša, ki od njega ne zahteva dokazov, papirjev, dokumentov, ampak ga sprašuje le, kako mu lahko pomagajo. "Če me ni vsaj 15-krat vprašala, koliko potrebujem!" se spominja Beznec, ki si ni upal naravnost povedati številke. Ko je le povedal, da bi družino iz najhujšega rešilo 8 tisočakov, je dobil odgovor: "To vam bomo pomagali zbrati!" S pomočjo različnih medijev so se približali temu znesku in družina je lahko pokrila najtežje dolgove. "S položnicami smo zdaj na tekočem, edino na vsak korak moramo paziti." Še vedno jim manjka dobrih 2000 evrov, da bi povsem pokrili nastalo luknjo, a to je zdaj obvladljivo.

Pogum hčerke

Bili so povsem na dnu, a zdaj se veselijo življenja. Hčerka Nina Viktorija je zrasla v pogumno najstnico s trdno osebnostjo in samozavestjo, ki ne pusti, da bi jo zbadanje vrstnikov spravilo iz tira: "Govorijo ti, da si ničvredna, da nimaš pameti, da si predebela." A vse, kar je videla prestati očeta in mamo, jo je, kot kaže, zelo utrdilo in na take zlobne pripombe pravi le: "Očitno nekateri niso pri zdravi pameti." Še dobro se spominja dneva, ko je po obisku sorodnikov, ki so zavrnili pomoč, tolažila očeta na vrtu za hišo. Z nasmeškom pove, da Anito Ogulin, ki je v ključnem trenutku družini ponudila roko, kliče babi Anita. Prav ta roka, v pravem trenutku, je rešila družino pred popolno tragedijo. In zdaj so na poti, da bodo nekega dne lahko pomagali tudi drugim, ki bodo v stiski.

Družinam vključenim v Verigo lahko pomagate tudi vi in postanete člen v Verigi dobrih ljudi.

V kolikor želite dodatne informacije glede materialne oblike pomoči ali donacij, pišite na elektronski naslov info@dobri-ljudje.si ali pokličite 08 205 70 16. Več informacij o projektu najdete na www.dobri-ljudje.si.