Delajo, pa so vseeno revni

Podatki o revščini pri nas so le pogojno točni. Vse kar vemo o številu revnih v lastni državi vemo iz anketne raziskave, ki jo vsako leto opravlja Statistični urad. Gre za vse evropsko raziskavo o življenjskih pogojih. Pri nas je v raziskavo vključenih 12.500 gospodinjstev, po besedah dekanje Fakultete za socialno delo Vesne Leskošek približno 9000 gospodinjstev vprašalnik tudi izpolni. "To niso realni podatki o absolutni revščini." Kakorkoli, to so kljub vsemu najbolj zanesljivi podatki, ki jih imamo in ti kažejo, da se je stopnja revščine v letu 2017 znižala. 268 tisoč Slovenk in Slovencev je v letu 2017 moralo preživeti z dohodkom, ki je nižji od praga revščine, kar je za približno 12.000 revnih ljudi manj, kot leto pred tem.

Dva evra nad pragom revščine

Ta ista raziskava nam tudi kaže, da se veča delež tistih, ki delajo, pa so kljub temu revni. Mojca Frelih z Mirovnega inštituta pojasnjuje: "Podatki Sursa kažejo, da je v Sloveniji 56 tisoč revnih zaposlenih, torej ne govorimo več o nekem minimalnem deležu prebivalstva." Težava je v tem, da je prag minimalne plače postavljen zelo blizu praga revščine. 

Znesek, ki naj bi nad pragom revščine obdržal štiri člansko družino, kjer dva otroka še obiskujeta šolo ali vrtec, je 1335 na mesec. Če sta v gospodinjstvu dve osebi je znesek, ki ga morata zaslužiti 954 evrov, za eno člansko gospodinjstvo pa 636 evrov. Trenutna minimalna plača znaša 842,79 evrov bruto, preračunano v neto ta znesek 638 evrov, torej le dva evra nad pragom revščine.

Tudi na Rdečem Križu Slovenije zaznavajo, da je med prosilci pomoči vedno več tistih, ki hodijo v službe. Ko pridejo po pomoč, ne gre le za prehranske pakete. "Poleg osnovne materialne pomoči, v obliki prehranskih izdelkov, higienskih pripomočkov, oblačil, se na nas uporabniki obračajo tudi po finančno pomoč za plačilo položnic, vključevanje otrok v letovanja in pomoč pri nakupu šolskih potrebščin."

Pritrjujejo ugotovitvam Vesne Leskošek, dekanje Fakultete za socialno delo, da je revnih sicer manj, se pa revščina tistih, ki so revni, poglablja. "Da, to drži. Razlog za slednje je tudi v tem, da se pokojnine ne zvišujejo, enako velja tudi za plače, življenjski stroški naraščajo, pokojnine starejših so mnogokrat zaradi zdravstvenega stanja starejših obremenjene tudi z izdatki z nakupom zdravil."

Minimalna plača vsaj 1000 evrov

Revščina ne zadeva le tiste, ki so izpadli iz trga dela ali so dolgotrajno brezposelni. Prav zaradi nizke minimalne plače, je to težava mnogih poklicev, celotni tako imenovani "J razred" v javnem sektorju je ogrožen. Mojca Frelih z Mirovnega inštituta opozarja: "Položnice in osnovni življenjski stroški so enostavno tako visoki, da bi bil prag nekega dostojnega življenja v Sloveniji šele nekje okoli 1000 evrov na mesec. Minimalna plača v Sloveniji je absolutno prenizka."

Podatek, ki bi nas moral skrbeti je, da je med ljudmi, ki živijo pod pragom revščine ta trenutek več tistih, ki delajo, kot tistih, ki ne. Revnih je namreč kar 56 tisoč zaposlenih, revnih brezposelnih pa je 51.000.