Veriga dobrih ljudi

Bodo neprofitna stanovanja kmalu preteklost?

Ljubljana, 02. 04. 2019 11.28 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Avtor

U.T.

Ministrstvo za okolje pripravlja stanovanjsko zakonodajo, ki naj bi korenito spremenila stanovanjsko politiko. Več naj bi bilo najemniških stanovanj, neprofitne najemnine bo zamenjal sistem stroškovnih najemnin, dostopnost do stanovanj pa bi omogočali s stanovanjskim dodatkom. Zakon naj bi bil pripravljen še letos.

V Sloveniji je le osem odstotkov stanovanj najemnih. Kar četrtino se jih oddaja nelegalno. FOTO: iStock

Ocene, koliko javnih najemnih stanovanj primanjkuje v Sloveniji, so zelo različne. Ministrstvo za okolje in prostor ocenjuje, da se ta številka giblje okoli 6000, če pa upoštevamo število prosilcev na razpisih za neprofitna stanovanja, bi se ta ocena lahko dvignila tudi do 10.000. Že leta 2015 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, ki je začrtala drugačno stanovanjsko politiko države. Po podatkih iz resolucije je delež najemnih stanovanj pri nas le okoli 8 odstotkov, skoraj četrtina teh stanovanj pa je oddana nelegalno.

"Gradilo se bo na Brdu v Ljubljani - okoli 500 stanovanj, okoli 400 stanovanj pa v Mariboru, Kranju in Celju."

O spremembah, ki se obetajo, smo govorili z vodjo Sektorja za stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor Vesno Dragan: "Glavna sprememba je, da se je Stanovanjski sklad RS preusmeril v gradnjo najemnih stanovanj in ne več za trg. Ocenjujemo, da je glavno pomanjkanje v stanovanjski politiki, pomanjkanje javnih najemnih stanovanj. Gradilo se bo na Brdu v Ljubljani - okoli 500 stanovanj, okoli 400 stanovanj pa v Mariboru, Kranju in Celju." Preden naj bi zagnali intenzivno gradnjo dodatnih stanovanj, bo treba počakati. Najprej gre v obravnavo gradbena zakonodaja, šele za tem tudi omenjeni stanovanjski zakon. Tega Vesna Dragan pričakuje še letos: "Tudi v koalicijski pogodbi je prioriteta stanovanjska zakonodaja. Rekla bi, da bi v letošnjem letu morala biti pripravljena."

Neprofitna najemnina se ni dvignila od leta 2003, o težavah javnih stanovanjskih skladov pravijo na MOP. FOTO: POP TV

Nič več neprofitnih najemnin

Zakonodaja naj bi dokončno ukinila neprofitna stanovanja. Na ministrstvu navajajo, da je glavna težava neprofitnih najemnin ta, da stanovanjski skladi z denarjem od najemnin, ki ga dobijo, ne morejo vzdrževati stanovanj. Ponekod, na primer v Mariboru, se fond javnih stanovanj zato že zmanjšuje. "Neprofitna najemnina se ni dvignila od leta 2003," pravi Vesna Dragan. Uvedli bodo stroškovno najemnino, ki naj bi bila dovolj visoka, da bo pokrivala stroške teh stanovanj.

Bodo poskrbeli za najrevnejše?

In kako bo to urejeno za tiste, ki že zdaj komajda preživijo tudi z neprofitno najemnino? "Uvedli bomo stroškovno najemnino in hkrati stanovanjski dodatek. Tako, da se tistim, ki so do sedaj v neprofitnih stanovanjih, stanje načeloma ne bi smelo spremeniti. S stanovanjskim dodatkom bomo še vedno omogočali dostopnost do teh stanovanj." Stanovanjski dodatek naj bi torej predstavljal finančno korekcijo plačilne zmožnosti ekonomsko najšibkejšega prebivalstva za reševanje stanovanjskega problema."Po podatkih sedaj plačujemo nekako 15 milijonov evrov za subvencije, torej občine in država skupaj. Ob uvedbi stanovanjskega dodatka pa naj bi bilo to okoli 40 milijonov evrov, zaradi dviga stroškovne najemnine."

Država in občine sedaj plačujejo 15 milijonov evrov za subvencije. Ob uvedbi stanovanjskega dodatka pa naj bi okoli 40 milijonov evrov.

Najemnina bi bila torej višja, socialno ogroženi upravičenci pa bi prejemali stanovanjski dodatek, ki bi zanje ta strošek znižal na dostopno raven. Seveda se velja vprašati, ali bo stanovanjski dodatek res sledil dvigom najemnin in v kakšni meri, v nasprotnem primeru namreč mnogo družin, ki že zdaj komajda plačujejo svoje obveznosti, tega ne bi več zmoglo in bi število deložacij spet naraslo. Pričakujemo lahko, da se bo stroškovna najemnina prilagajala stroškom na trgu, da bi bil stanovanjski dodatek za socialno ogrožene sploh lahko učinkovit, pa bi se moral prilagajati hkrati z rastjo ali padcem najemnin.

Stanovanjski dodatek naj bi postal nov socialni transfer. Bo deloval? FOTO: iStock

Gluha ušesa za predloge nevladnikov?

Čeprav so izkušnje iz drugih držav, predvsem izkušnje humanitarnih organizacij, pokazale, da bi za družine v stiski morali uvesti prava socialna stanovanja, torej stanovanja, kjer bi bili poleg prilagojene najemnine zmožnostim družin prilagojeni tudi stroški, teh omenjena zakonodaja ne predvideva. "Potrebovali bi prava socialna stanovanja za družine, za katere srednjeročno ni mogoče pričakovati, da bodo zmogle plačevati stroške," je že ob predstavitvi Manifesta z naborom ukrepov za blaženje posledic revščine povedala avtorica Manifesta in odvetnica Nina Zidar Klemenčič.

"Potrebovali bi prava socialna stanovanja za družine, za katere srednjeročno ni mogoče pričakovati, da bodo zmogle plačevati stroške."

Da bi spet morali uvesti prava socialna stanovanja, meni tudi dekanja Fakultete za socialno delo Vesna Leskošek: "Jasno je, da ljudje v življenjskih stiskah, ne morejo plačevati neprofitne najemnine, poleg tega so tu še stroški, ki so strašno visoki." Predlog nove zakonodaje sicer še ni končan in je še vedno v fazi usklajevanj med Ministrstvom za okolje in prostor, Ministrstvom za delo in Ministrstvom za finance. A do zdaj nevladne organizacije, ki poznajo življenjske razmere najbolj ogroženih, niso dobile glasu.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Veriga dobrih ljudi stiska revščina pomoč stanovanja