Banalnosti, zaradi katerih številni izgubljajo denarno socialno pomoč

Draginja se zažira v vse pore našega življenja. Višajo se cene energentov in s tem posledično položnice, pa tudi hrana je iz dneva v dan dražja. Težke čase, ki so pred nami, ne bodo občutili le najrevnejši, ampak tudi ostali, zato je še toliko bolj pomembno, da država vsem pomoči potrebnim priskoči na pomoč. 

A Slovenije je tako zbirokratizirana država, da prav vsa ta birokracija včasih naredi več škode kot koristi. To se je zgodilo tudi v primeru bralke, ki nam je predstavila svoj primer. Gre za mamo samohranilko, ki je zaradi epidemije covida ostala brezposelna. 

Ker je imela zdravstvene težave si je denar sposodila od mame, da je težave lahko odpravila. Z dokazili je nato na Zavod za zdravstveno zavarovanje poslala zahtevek za povrnitev stroškov v tujini po Evropski konvenciji, denar za storitve so ji vrnili na osebni račun, denar pa je nato vrnila mami, je pojasnila. Tukaj se pa zaplete, je dodala, saj zaradi povrnjenega denarja za storitve ni več prejemnica socialne pomoči. "In to zato, ker sem od ZZZS prejela znesek za delno plačilo storitev in to država šteje kot dohodek," je jezna bralka, ki pravi, da gre za storitve, ki jih je sama plačala, na nakazilu pa "lepo" piše vrnitev stroškov, zato ji ni jasno, zakaj pri dodeljevanju socialne denarne pomoči upoštevajo tudi ta znesek.

Na ministrstvu za delo so pojasnili, da iz opisanega primera razumejo, da je bralka denarno socialno pomoč že izgubila, zato je edina možnost, da se pritoži zoper odločbo CSD, prav tako pa lahko ponovno vloži vlogo za denarno socialno pomoč, saj se nakazilo na TRR po preteku določenega časa ne bo več štelo kot dohodek. 

A omenjeni primer ni osamljen. Pravnica v programu Veriga dobrih ljudi, kjer celostno pomagajo družinam v stiski, Tjaša Tomažin Raspotnik, je povedala, da je takih primerov veliko. V Verigi dobrih ljudi so se tako ukvarjali s primerom, ko je družina izgubila denarno socialno pomoč, ker je otrok med počitnicami delal preko študentskega servisa. "Tukaj gre predvsem za primere, ko otroci študentje delajo, da si plačajo študij in sobo v Ljubljani, staršem pa potem odvzamejo denarno socialno pomoč, ker upoštevajo tudi dohodek otroka. Ali pa otroci delajo med počitnicami, da bi si plačali vozniški izpit, ker jim ga starši ne morejo. Rešitve ni, ker se dohodek iz dela preko študentskega servisa upošteva pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, subvencije najemnine in varstvenega dodatka, zato s pritožbo ne bi uspeli," je obrazložila.

Prav tako je družina izgubila denarno socialno nadomestilo, ker je bil izplačan regres ali vrnjena dohodnina ali pa ker je eden od staršev v službi prejel jubilejno nagrado. "Regres ali vračilo dohodnine se upošteva kot dohodek, zato velikokrat družine, kjer je vsaj eden od staršev zaposlen, izgubijo denarno socialno pomoč, ko oddajo vlogo za podaljšanje. Pri denarni socialni pomoči se namreč gleda prihodke v zadnjih treh mesecih pred mesecem oddaje vloge. V teh primerih jim svetujemo, kdaj naj ponovno vložijo vlogo, da se regres ne bo upošteval. Problem je, ker družine regresa običajno ne porabijo za dopust, ampak da poravnajo dolgove, ki so se nabrali, in podobno."

Zgodilo se je tudi že, da je družina izgubila denarno socialno pomoč, ker je v nagradni igri eden od družinskih članov zadel skiro. "Tudi v tem primeru s pritožbo nismo uspeli, ker je CSD upošteval vrednost, od katere je mama plačala davek, ker je otrok zadel skiro. Mama je vložila novo vlogo, ko se ta dohodek ni več upošteval," je pojasnila.

Družina je denarno socialno pomoč izgubila tudi zato, ker jim je babica posodila denar. "V tem primeru so se bili prisiljeni preseliti v novo stanovanje, ki je bilo popolnoma neopremljeno. Za nakup opreme so sicer vložili tudi vlogo za izredno denarno socialno pomoč, vendar se je na odločitev čakalo predolgo, zato jim je za nakup nujne opreme denar posodila babica. Ker jim je denar nakazala, so ga na CSD upoštevali kot dohodek, čeprav ga ne bi smeli in čeprav jih je vlagateljica opozorila, da je ta denar izposojen, in je tudi predložila pisno izjavo babice. V tem primeru smo s pritožbo na MDDSZ uspeli," je opisala Tomažin Raspotnikova.

Še en nerazumljiv primer, ko je družina izgubila denarno socialno pomoč je, ker je družina na TRR nazaj položila del denarja, ki ga je predhodno dvignila za plačilo položnic. "Tudi v tem primeru ne bi smeli upoštevati, ker se enak dohodek upošteva dvakrat. Ker družina nima veliko sredstev, so bili navajeni, da so po prejemu socialnih transferjev ves denar, ki ni šel za plačilo računov (torej za hrano ipd.), dvignili, da so točno vedeli, koliko še imajo na razpolago. Ko se je pojavil dodaten račun (mislim, da je šlo za poračun elektrike), je mama del te gotovine položila nazaj na TRR, da bi račun plačala. Ob naslednji odločbi za denarno socialno pomoč pa je doživela šok, ker so ta polog upoštevali kot dohodek in ji je bila denarna socialna pomoč zmanjšana. Vložili smo pritožbo in uspeli," je povedala pravnica, ki v Verigi dobrih ljudi ponuja brezplačno pravno pomoč.

Kot še dodaja Tjaša Tomažin Raspotnik, v nekaterih primerih, kjer že zakonodaja to določa, s pritožbo ne uspejo, si pa prizadevajo za spremembe zakonodaje ali vsaj drugačno razlago, kjer je to mogoče. Obstajajo pa tudi primeri, kjer je zakonodaja napačno uporabljena, je povedala in dodala, da je stališče, "da je denarna socialna pomoč zadnja rešilna bilka, ki je na voljo, ko družina nima nobenega drugega prihodka ali premoženja, ki bi ga lahko unovčila, da bi dosegla osnovni znesek minimalnega dohodka, ali ko ni nikogar, ki bi bil dolžan pomagati pri preživljanju (starši otroke, odrasli otroci starše)". Kot pojasnjuje Tomažin Raspotnikova, šele takrat država kot zadnja pomaga. "Posledično v tem duhu upoštevajo vse, kar se da, pa tudi kaj, kar se ne bi smelo. Velikokrat se uporabniki ne pritožijo, ker se ne znajo oziroma ker ne vedo, na kaj se opreti. Posledično država "prišpara". Seveda pa ni povsod tako. Tudi tukaj žal človeški faktor igra odločilno vlogo in vedno je odvisno od tega, koliko čuta za soljudi ima uradna oseba na drugi strani."

Na ministrstvu pa pojasnjujejo, da Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v prvem odstavku 12. člena določa, kateri dohodki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se skladno z drugim odstavkom istega člena upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjemo določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, pri čemer se posojilo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, v skladu z 12. členom ZUPJS, ne šteje kot dohodek. Kot še dodajajo, Zakon o socialno varstvenih prejemkih izrecno določa, da se poleg lastnega dohodka upošteva tudi drug dohodek, kot je fiktivni dohodek po 13. členu, kateri koli dohodek po 28. členu oziroma dohodek, ki zagotavlja preživetje osebe po 31. členu.

Sicer pa na pristojnem ministrstvu še pravijo, da je naravo dohodka, nakazila na TRR, potrebno presojati glede na okoliščine primera in namen denarne socialne pomoči. V primerih, ko vlagatelj pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči navaja, da so denarna sredstva z naslova posojilne pogodbe, je potrebno najprej natančno raziskati dejansko stanje z izvedbo ustreznih dokazov, na podlagi katerih CSD odloči, ali posojilna pogodba obstoja in v primeru njenega obstoja sredstev, ki izhajajo iz nje, ne upošteva med dohodki pri ugotavljanju materialnega stanja za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči. Če po izvedenem dokaznem postopku CSD ugotovi, da v konkretnem primeru ne gre za posojilo, se dohodek upošteva skladno s pravili 2. točke teh navodil ob upoštevanju okoliščin primera in namena denarne socialne pomoči. "Če se stranka z odločitvijo CSD ne strinja, lahko vloži pritožbo," še dodajajo.