VIDEO: 'Vedno je lahko bolje!'

''24ur.com je bil vedno zgled spletnim časopisom v Sloveniji,'' je povedal asistent in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič, ki se ukvarja predvsem s spletnimi mediji. ''To ugotavljam v intervjujih s spletnimi uredniki, ki skušajo iskati podobne rešitve, kot so na 24ur.com. To pa seveda ne pomeni, da je s spletno stranjo vse v redu,'' opozarja.

Meni, da je bil v 10 letih storjen korak naprej, vsaj kar se tiče ''samega pregledovanja strani in zapletanja v vsebine''. ''Obiskovalcu spletne strani se ponujajo tako novinarske, kot tudi zabavne vsebine, s katerimi poskušajo ustvarjalci čim dlje zadržati obiskovalce. To jim je zdaj, ko so prehiteli celo spletni iskalnik, nekako uspelo,'' je pojasnil.

Z leti je opazil premik k bolj senzacionalističnem poročanju, kar je po njegovem mnenju lahko težava. ''Glavne teme v Sloveniji, ki so pomembne za javnost, se pokrivajo dovolj natančno. Pogosto pa se ustvarjalci poslužujejo skrajno senzacionalističnih prijemov, katerim smo priča, takoj ko vstopimo na stran. S svojimi naslovi vabijo ljudi, da kliknejo na novico. Pogosto se nato sprašujemo, kje je tu novinarstvo, da gre do take skrajnosti,'' je razložil.

Kaj bi lahko opravili bolje?

''Vedno je lahko bolje,'' je odgovoril Vobič, ki pogreša primarno novinarsko produkcijo na spletu, torej da bi spletni novinarji hodili na teren in pripravljali avtorske prispevke. ''Obstaja želja po ažurnosti, želja po stalnem proizvajanju novic. Zato v spletnem novinarstvu prihaja do industrializacije produkcije novic. To ni značilno le za 24ur.com, temveč tudi za druge spletne medije. Kot primarni vir novic se uporabljajo agencijske vesti, drugi mediji in primarna dejavnost (televizija, op.a.), zato 24ur.com še vedno velja za nek podaljšek televizije. Gre za reciklažo novic, s čimer izgubljamo primarnega avtorja. Ne vemo točno, kdo je in izgubljamo odgovornost novinarja,'' je pojasnil.

''Produkcija novic na 24ur.com spominja na tekoči trak. Toda uredništvo 24ur.com ni izjema, na vseh spletnih časopisih tradicionalnih medijev v Sloveniji delo poteka na podoben način. Novinarji morajo v večini primerov izpolniti normo, v določenem času morajo pripraviti določeno število prispevkov. Vsebinsko so zelo heterogeni, tako da je pomanjkanje spletnih novinarjev, ki poznajo posamezna področja,'' je dodal.

Kakšna je prihodnost 24ur.com?

''Eden od možnih korakov nadaljnjega razvoja je povezovanje uredništva, ki ga na POP TV ni. Jo pa uvajajo nekateri drugi slovenski mediji, predvsem časopisi,'' je na vprašanje o prihodnosti 24ur.com odgovoril Vobič. Rešitev vidi v postavitvi spletnega uredništva v središče novinarske produkcije posamezne medijske hiše. ''To pomeni tesnejše sodelovanje med spletnim in televizijskim uredništvom, s čimer bi pridobili več primarne novinarske produkcije na spletu, kar zdaj pogrešamo.''

Na 24ur.com bi rad videl več surovih posnetkov, ki jih televizijski novinarji dobijo na terenu. ''Tako bi iskali nov format za splet, ki bo pri vodilnih zgodbah iskal soodvisnost med besedilom in sliko. Iskanje in izkoriščanje značilnosti spletnega komuniciranja je eden od nadaljnjih korakov, ki se bo zagotovo razvil,'' je prepričan. Zaveda se, da je vse odvisno od finančnega stanja spletnih uredništev, ''ki trenutno ne prinašajo dobička''. ''V Sloveniji in svetu so redki primeri, kjer je lahko splet uspešnejši oziroma enako uspešen kot primarna dejavnost, v vašem primeru televizijska,'' je razložil.

Moti ga, ker je uredništvo 24ur.com ločeno od televizijskega. ''Težava spletnega novinarstva je, da ima znotraj novinarske skupnosti pogosto nižji status. Torej, da gre za neke manj vredne novinarje, ki niso pravi novinarji, da so le neki urejevalci zgodb in podobno. Do neke mere je to seveda res, ampak jih sam sistem sili v produkcijo takšnih novic. Nimajo niti priložnosti, da bi izvorne prispevke pripravljali sami. Da bi šli na teren, klicali,'' meni. ''Tukaj sedijo predvsem mladi ljudje, manj izkušeni novinarji, ki so cenejša delovna sila. Za to se pogosto odločajo, ker finančni kazalci kažejo, da spletno novinarstvo oziroma spletni portali ne prinašajo dobička. Ne samo na 24ur.com, tudi v drugih tradicionalnih medijskih hišah v Sloveniji. Zato lahko prihaja do tega, da uredništvo začne spominjati na neko tovarno v strogem pomenu besede,'' je končal.