Mubarak iz zapora odhaja v hišni pripor

Egiptovsko sodišče je naročilo izpustitev leta 2011 strmoglavljenega Mursijevega predhodnika Hosnija Mubaraka. Tožilstvo se je odločilo opustiti obtožbe, ki so se nanašale na korupcijo, še vedno pa naj bi mu ponovno sodili zaradi ravnanja med nemiri leta 2011.

Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da Mubarak iz zapora odhaja v hišni pripor. Za zdaj ni znano, kdaj bo izpuščen, se pa tožilstvo na odločitev o izpustitvi ne more pritožiti, ker jo je sprejelo prizivno sodišče. "Potekalo bo usklajevanje z državnim tožilstvom o tem, ali bo izpuščen ali pa ga želijo v drugih primerih," je pojasnil predstavnik notranjega ministrstva za zapore Mostafa Baz. Ko je namreč sodišče v preteklosti že odobrilo Mubarakovo izpustitev, je tožilstvo proti njemu nato vložilo nove obtožbe, da bi ga zadržalo v priporu.

Mubarakov odvetnik Farid al Dibao je medtem dejal, da bo njegova stranka morda izpuščena že v četrtek. Po njegovih besedah je Mubarak vrnil znesek v vrednosti daril, ki jih je prejel od državnega medijskega podjetja v središču tega primera.

Razlog za opustitev obtožb in izpustitev bi bila po mnenju analitikov lahko tudi želja po ugajanju zaveznicam iz Mubarakovih časov, ki državi obljubljajo finančno pomoč, predvsem Saudska Arabija, tradicionalna nasprotnica Muslimanske bratovščine, ki je z Mursijem s posredovanjem vojske strmoglavila z oblasti.

Saudska Arabija, Združeni arabski emirati in Kuvajt so po Mursijevem padcu Egiptu obljubili 12 milijard pomoči, analitiki pa menijo, da so njihovi diplomati v zameno lobirali za izpustitev Mubaraka, nekoč njihovega velikega zaveznika.

Na drugi strani pa v ZDA še vedno poteka debata, kaj storiti z milijoni, ki jih ZDA letno namenijo Egiptu v obliki ekonomske in vojaške pomoči. O izplačilu lani odobrenih 5 milijardah evrov pomoči državi pa razmišljajo tudi voditelji držav članic EU.

Čeprav Mubarak, ki je star 85 let, državi pa je vladal tri desetletja, politične prihodnosti najbrž nima več, njegovo izpustitev mnogi v arabskem svetu vidijo kot sanacijo šest desetletij dolge ureditve vojaške vladavine in zatrtje prodemokratične vstaje, ki ga je leta 2011 zrušila, a na oblast ni popeljala demokracije, pač pa skrajne islamiste.

Vojska je Mursija v Egiptu po protestih odstavila 3. julija, zdaj pa boj proti Muslimanski bratovščini utemeljuje kot boj proti teroristom in s pripadniki Muslimanske bratovščine polni egiptovske zapore. Med drugim je tam končal tudi vodja Muslimanske bratovščine Mohamed Badie.

V nemirih, ki so Egipt zajeli po strmoglavljenju predsednika Mursija, je umrlo že okoli 900 ljudi, od tega okoli 100 vojakov in policistov. Gre za enega najbolj krvavih nemirnih obdobij v moderni egiptovski zgodovini.