'V vseh 193 vojaških objektih na Krimu so izobešene ruske zastave'

"V vseh 193 vojaških objektih na Krimu so izobešene ruske zastave," je sporočil načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov, potem ko so ruske sile na Krimu v torek napadle še zadnjo vojaško ladjo, na kateri je plapolala ukrajinska zastava. Dodal je, da ukrajinski vojaki, ki to želijo, lahko zapustijo Krim z vlakom, ko ne bodo več na polotoku, pa jih bo ukrajinska vojska premestila na nove lokacije.

Rusija naj bi nato nameravala močno okrepiti vojaško prisotnost na krimskem polotoku. Tako naj bi do leta 2016 na območju imeli med drugim več vojaških letal tupoljev Tu-22M3 in lovskih letal, leto kasneje pa bi v Sevastopolu zasidrali nosilko helikopterjev. Pred okrepitvijo vojaške prisotnosti bo Rusija na območju zgradila letalski oporišči Gvardejsko in Kača.

Ameriški obrambni minister Chuck Hagel je medtem opozoril, da Rusija že krepi vojaško prisotnost na meji z Ukrajino. Tam je nastanjenih vedno več ruskih vojakov, kljub nedavnim zagotovilom Moskve, da ne bo napadla vzhoda Ukrajine. Po navedbah ameriških obrambnih oblasti je blizu meje z Ukrajino tako nastanjenih že več kot 20.000 ruskih vojakov, poleg tega pa tudi bojna letala in vojaška oklepna vozila.

To potrjuje svarila iz Kijeva, da se Rusija pripravlja na obsežen napad na jug in vzhod Ukrajine. Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je poudaril, da bo Ukrajina v tem primeru uporabila vsa sredstva. "Borili se bomo," je dejal. Vendar Ukrajina za to po njegovih besedah potrebuje pomoč. "Potrebujemo tehnično in vojaško podporo, da bi prenovili vojsko in da bomo pripravljeni ne le na boj, ampak tudi na zmago," je dejal.

Obama: Ne stopamo v novo hladno vojno

Ukrajina je bila tudi osrednja tema obiska ameriškega predsednika Baracka Obame v Bruslju. Svet je varnejši in pravičnejši, ko sta Evropa in Amerika enotni, kot sta v odnosu do Rusije v primeru krize v Ukrajini, je poudaril ob svojem prvem obisku v Bruslju.

Rusijo je obenem znova opozoril, da jo čaka še večja osamitev, če ne bo ukrepala za zmanjšanje napetosti, a vendarle poudaril tudi, da si Zahod ne želi konflikta z Rusijo. "Ne stopamo v novo hladno vojno. ZDA in Nato ne iščeta konflikta z Rusijo," je izpostavil Obama, a obenem opozoril, da bodo spoštovali zavezo k skupni obrambi, zato Natova letala preletavajo baltske države in zato bo Nato okrepil prisotnost na Poljskem. Vsem je v interesu močna in odgovorna Rusija, a to ne pomeni, da lahko tepta svoje sosede in diktira prihodnost Ukrajine, je opozoril Obama. Rusija bo dojela, da z brutalno silo ne more zmagati, je še dodal.

Drastično zvišanje cen plina

Ukrajina je morala sicer medtem pristati na drastično zvišanje cen plina, da bi izpolnila pogoje za posojilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Plin za gospodinjstva se bo tako 1. maja podražil za 50 odstotkov. Nova vlada v Kijevu je prosila IMF za 15 do 20 milijard dolarjev posojila, s čimer bi se država izognila bankrotu.

IMF je kot enega glavnih pogojev za odobritev pomoči postavil ukinitev dragih subvencij za plin. Zahteva tudi, da centralna banka preneha podpirati domačo valuto in da vlada zajezi korupcijo in birokracijo.

Predstavnik državne energetske družbe Naftogaz je sporočil, da so bodo cene plina za gospodinjstva z majem zvišale za 50 odstotkov, za lokalna podjetja za daljinsko ogrevanje pa z julijem za 40 odstotkov. Po pričakovanjih se bo plin v prihodnjih letih še podražil.

Ukrajinska centralna banka je sicer že pred tem omejila intervencije v vrednost domače valute, zaradi česar je hrivnija od začetka leta izgubila več kot četrtino vrednosti proti dolarju. Po odobritvi pomoči IMF se bo po napovedih sprostila tudi obljubljena pomoč ZDA in Evropske unije.

Pomoč v višini 15 milijard dolarjev, ki jo je Ukrajini konec lanskega leta obljubila Rusija, je po zamenjavi režima v Kijevu padla v vodo.