V Ukrajini nova žrtev spopadov, separatisti pravijo, da mora vlada odstopiti

Kljub temu, da so predstavniki Rusije, Ukrajine, EU in ZDA sprejeli dogovor, ki od separatistov zahteva, da zapustijo zavzete zgradbe, se nasilje v Ukrajini nadaljuje. V mestu Slavjansk so ukrajinske vladne sile napadle postojanko proruskih separatistov, pri čemer naj bi umrla najmanj ena oseba.

Proruski separatisti v pokrajini Doneck na vzhodu Ukrajine pravijo, da zavzetih vladnih poslopij ne bodo zapustili. Njihov samooklicani voditelj Denis Pušilin je dejal, da ruski zunanji minister Sergej Lavrov ni podpisal ničesar v njihovem imenu, pač pa v imenu Ruske federacije. Pojasnil je, da bodo o izpraznitvi poslopij razmislili šele, ko bodo to storili tudi predstavniki vlade v Kijevu, ki je po njihovem mnenju nelegalna. Dejal je, da se bodo še naprej pripravljali na referendumu o večji stopnji avtonomije, ki je napovedan za 11. maj.

Jacenjuk napoveduje uresničitev dogovora

Kot je znano, so ZDA, Rusija in EU v četrtek na štiristranskih pogovorih v Ženevi o krizi v Ukrajini vse strani v Ukrajini pozvale, naj se vzdržijo nasilja. Skupaj z ukrajinskim zunanjim ministrom so se dogovorile za načrt, ki naj bi prinesel zmanjšanje napetosti v Ukrajini.

Začasni ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je v četrtek zagotovil, da bo Ukrajina uresničila vsa določila dogovora, proruske demonstrante pa je pozval k deblokadi vseh upravnih poslopij. Danes je povedal, da je vlada pripravila predlog zakona o amnestiji za tiste, ki bodo zapustili poslopja in odložili orožje, ki pa niso storili hujših zločinov, kot so umori. Zakon mora sprejeti še parlament.

Oblasti v Kijevu so se tudi zavezale, da bodo izvedle ustavne spremembe, ki bodo med drugim zagotovile poseben status ruskega jezika v Ukrajini ter dale več pristojnosti lokalnim oblastem. Kot sta v skupni izjavi zagotovila Jacenjuk in začasni predsednik Oleksandr Turčinov, je ukrajinska vlada pripravljena na celovito ustavno reformo, ki bo okrepila pristojnosti regij. "Ruskemu jeziku bomo podelili poseben status in se zavezali, da ga bomo obvarovali," je dejal Jacenjuk. Obenem je obljubil veliko ustavno reformo, ki bo decentralizirala državo in na regije prenesla celo vrsto pristojnosti.

Ameriški predsednik Barack Obama je sprejeti dogovor previdno pozdravil, ob tem pa je opozoril, da so ZDA in njihove zaveznice pripravljene sprejeti nov paket ukrepov proti Rusiji, če se položaj ne bo popravil. Rusija sicer zanika, da bi netila separatizem na vzhodu in jugu Ukrajine.

Dogovor je pozdravil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Pozitivno je, da so se vpleteni v krizo lahko dogovorili o konkretnih korakih; dialog je edina pot za mirno rešitev krize, je menil. A hkrati opozoril, da je položaj še vedno zelo krhek.

Janukoviča bi lahko preganjal ICC

Začasna ukrajinska vlada je medtem sprejela pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za uvedbo kazenske preiskave proti odstavljenemu predsedniku Viktorju Janukoviču in drugim visokim predstavnikom njegovega režima za zločine proti protestnikom med lanskim novembrom in letošnjim februarjem.

S sedeža ICC v Haagu so sporočili, da jim je uradni Kijev danes dostavil ustrezno deklaracijo, s katero Ukrajina priznava pristojnost ICC za preiskavo krvavih dogodkov med protesti, ki so pripeljali do odstavitve Janukoviča, nato pa tudi do ruskega vmešavanja in aneksije polotoka Krim. Preiskava ICC bo sicer omejena na obdobje med 21. novembrom 2013 in 22. februarjem 2014.

V tem obdobju je bilo med protesti v Kijevu ubitih več demonstrantov. Veliko jih je bilo ustreljenih s streli ostrostrelcev. To naj bi izvedle varnostne sile na ukaz njihovih nadrejenih. Skupno naj bi bilo po navedbah ukrajinskega parlamenta v treh mesecih ubitih več kot 100 ljudi, več kot 2.000 pa jih je bilo ranjenih, od tega 500 huje.

Putin upa, da mu ne bo treba uporabiti vojske

Današnji časopisi pa so naslovnice posvetili včerajšnjemu štiriurnemu nastopu ruskega predsednika Vladimirja Putina na nacionalni televiziji, kjer je odgovarjal na vprašanja državljanov. Zavzel se je za to, da se ruskogovorečim državljanom Ukrajine zagotovi varnost in enake pravice. Hkrati je izrazil upanje, da mu ne bo treba uporabiti "pravice" do napotitve ruske vojske v Ukrajino. Moskva naj bi imela namreč v bližini meje z Ukrajino več desettisoč vojakov.

Ukrajinski zunanji minister Andrej Dešicja pa je dejal, da se bo akcija proti teroristom, ki so zavzeli vladna poslopja, nadaljevala.

Obama po telefonu z Merklovo in Cameronom

Obama se je o pogovorih v Ženevi po telefonu v četrtek zvečer pogovarjal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in britanskim premierjem Davidom Cameronom. Z Merklovo sta se strinjala, da mora Rusija "sprejeti takojšnje ukrepe za zmanjšanje napetosti na vzhodu Ukrajine". Potrdila sta, da se ZDA in EU že pripravljata na uvedbo dodatnih sankcij, če Rusija ne bo spoštovala dogovorjenega.

Podoben pogovor je potekal tudi s Cameronom. Britanski premier je obljubil dodaten milijon funtov (1,2 milijona evrov) za delovanje opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki naj bi glede na dogovor v Ženevi nadzirala njegovo izvajanje, predvsem razorožitev nezakonitih sil.

Da je organizacija pripravljena na to nalogo, je v četrtek zvečer potrdil tudi trenutno predsedujoči v Ovseju, švicarski zunanji minister Didier Burkhalter. Ovse ima sicer trenutno v Ukrajini okoli 120 opazovalcev.