Pozornost širše ameriške javnosti velja še newyorškim volitvam, kjer se bosta za enega od dveh senatnih sedežev države borila prva dama Hillary Clinton in član predstavniškega doma Rick Lazio. Tako kot na predsedniških in kongresnih volitvah je tudi tu zmaga negotova. Prvič po letu 1960, ko sta se na predsedniških volitvah pomerila John F. Kennedy in Richard Nixon, ostajata glavna kandidata nekaj dni pred volitvami tako izenačena, da si nihče z gotovostjo ne upa napovedati zmagovalca.
Ameriški Urad za štetje prebivalstva ocenjuje, da v ZDA danes živi 276 milijonov ljudi, od tega jih je 206 milijonov starejših od 18 let. Na zadnjih predsedniških volitvah je volilna populacija štela 197 milijonov ljudi, volitev pa se je tedaj udeležilo 96 milijonov oziroma 49 odstotkov volilnih upravičencev. Zmagovalec Bill Clinton je prejel 49 odstotkov glasov volilcev, kar pomeni, da ga je izvolilo le 48 milijonov ljudi, čeprav je dobil 379 elektorskih glasov, njegov republikanski nasprotnik Bob Dole pa 159 elektorskih glasov ob 40-odstotni podpori volilcev. Najvišja volilna udeležba v zadnjih 70 letih je bila zabeležena leta 1960, ko je glasovalo kar 63 odstotkov volilne populacije, od takrat pa je odstotek upadal vse do leta 1992, ko je s 50 odstotkov v letu 1988 poskočila na 55 odstotkov.
Kongresne volitve so letos prav tako pomembne kot predsedniške, saj je od tega, kdo bo imel večino, odvisno, kako uspešen bo predsednik pri izpolnjevanju predvolilnih obljub. Če večino ohranijo republikanci in zmaga Gore, se obetajo nova štiri leta prepirov, značilnih za Clintonovo obdobje, in majhne možnosti za uspeh večine njegovih programov. V primeru zmage Busha in ohranitve republikanske večine pa je realno pričakovati velik preobrat v desno, zaradi česar demokrati strašijo s katastrofo za državljanske pravice, pravico do splava, gospodarstvo, zunanjo politiko in še kaj.
