V strahu pred izgubo službe se skrivaj včlanjujejo v sindikate

Ob mednarodnem dnevu dela je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič izpostavil kopico problemov, ki tarejo delavce.

"Dostojno delo je pomembna vrednota, ki mora biti prisotna v EU in pri nas, a se, žal, pogosto od nje oddaljujemo," pravi Semolič, ki dodaja, da so ta trenutek v ospredju številke in bilance, medtem ko se na delavca oz. na to, kako dela in kako se počuti, pogosto pozablja.

Dostojno delo, pod katero spadajo varovanje zdravja na delovnem mestu, redno plačevanje socialnih prispevkov, dostojna plača, spoštovanje delavca in ustrezna zaščita njegovih pravic s strani pravne države, je za mnoge, zlasti mlade, ki delajo v prekernih oblikah dela ali za določen čas, nedosegljiv ideal, iluzija, je ocenil Semolič.

Poleg tega je bil znova kritičen, ker se kriza v EU in v Sloveniji rešuje tako, da grehe kapitala in tajkunov plačujejo tisti, ki živijo samo od svojega dela ali pa so celo brezposelni. EU, ki ob tem pošilja sporočila državam članicam, da morajo biti pozorne do vloge sindikatov, socialnega dialoga in socialnih pravic, je zato očital "hinavščino".

Selektivno spoštovanje zakonodaje

Skrbi ga tudi, ker je v Sloveniji poleg krčenja socialne države vse več delodajalcev, ki zakonodajo spoštujejo le toliko, "kolikor je v njihovem ekonomskem interesu". "Le tako si lahko razlagamo primere, da so nekateri delavci plačani 1,6 evra na uro," je opozoril.

Izpostavil je tudi nedavno odpoved dveh kolektivnih pogodb dejavnosti, kar naj bi vodilo v krčenje in celo ukinitev določenih delavskih pravic, kot so plačan odmor za malico, povračilo potnih stroškov, dodatek za delovno dobo in ustrezna minimalna plača.

Delavci na "totalnem prepihu"

Semolič je spomnil še, da je poudarek letošnjega mednarodnega dne dostojnega dela na pravici do sindikalnega organiziranja na vseh ravneh. "To sporočilo je v Sloveniji še kako aktualno," je ocenil.

V Sloveniji je po njegovih besedah vse več primerov, ko delodajalci zelo agresivno nastopajo proti tistim, ki bi se radi sindikalno organizirali, grozijo jim celo z odpuščanjem. Posledično se jih vse več v sindikate včlanjuje skrivaj.
"Del delodajalcev se obnaša, kot da ne sprejeme, da je pravica do sindikalnega organiziranja pomembna pravica, zapisana v naši ustavi in konvencijah Mednarodne organizacije dela," je povedal prvi mož ZSSS. "Sindikate jemljejo kot oviro, da bi dosegli svoje podjetniške cilje, kar je povsem zgrešeno," je bil oster.

Poudaril je še, da so delavci in sindikati v teh časih nesporno šibkejši člen, saj nimajo tiste moči, ki jo ima kapital. Delavec, ki ni sindikalno organiziran, pa je na "totalnem prepihu". "In to nekateri delodajalci očitno vedo in zato nastopajo proti svobodnemu sindikalnemu organiziranju," je pristavil.
Na vprašanje, v katerih podjetjih se to dogaja, je odgovoril, da je strah, da bi ti delavci že "jutri" izgubili delo, tako velik, da podjetij ne sme imenovati.